Sreda, 7. 6. 2023, 7.02
10 mesecev, 3 tedne
Nagrada vilenica letos madžarskemu pesniku Ottu Tolnaiju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,03
Mednarodni literarni festival Vilenica na društvu organizirajo od leta 1986 kot srečanje pesnikov, pisateljev, dramatikov in esejistov iz Srednje Evrope.
Nagrado vilenica istoimenskega literarnega festivala bo letos prejel madžarski literat iz Vojvodine Otto Tolnai, slovenska avtorica v središču pa bo pesnica Barbara Korun, so organizatorji v Društvu slovenskih pisateljev (DSP) povedali na današnji novinarski konferenci. Festival bo potekal med 4. in 9. septembrom z geslom Raznoliki obraz Evrope.
Pesnik, pisatelj, dramatik in prevajalec Otto Tolnai je pripadnik madžarske narodnostne manjšine v srbski Vojvodini. Študiral je madžarsko književnost in filozofijo v Novem Sadu in Zagrebu. Objavil je več kot 35 knjig, ki so prevedene v številne jezike, v slovenščino deli Babica v rotterdamskem gangsterskem filmu in Kratki rezi. Prejel je več nagrad, med drugim Kossuthovo nagrado kot najvišje madžarsko državno priznanje za književnost. Danes velja za enega najvidnejših ustvarjalcev madžarske literature.
Njegova besedila zaznamujejo prepletanje glasov, pogovorov in dialogov
Njegova poetika izhaja iz tradicije madžarske kulture, na njeno oblikovanje pa so močno vplivale moderne jugoslovanske literarne smeri, zato je po naravi medkulturna, saj se skozi njegovo ustvarjalno metodo kaže hkratna povezanost z več kulturami, jeziki in literaturami. Moč njegovih besedil se najbolje kaže v drobnih praskah in razpokah, v katere svobodna prodira bogata izkušnja madžarske intelektualne dediščine ter eksjugoslovanske kulture in stvarnosti.
Ta zgodovinska, (multi)kulturna osnova pri njegovih delih bralca osupne z divjo zapletenostjo in prepletenostjo ter ga hkrati produktivno spravlja v negotovost, je v utemeljitvi zapisala članica žirije Jutka Rudaš. Kot je še povedala na predstavitvi nagrajenca, je njegova besedila zaznamujejo heterogeno, polifono prepletanje glasov, vsakdanjih pogovorov in dialogov, razmah eksperimentiranja s tehnikami pripovedovanja in avtorefleksivnost.
Ena najbolj prepoznavnih sodobnih slovenskih pesnic
Barbara Korun pa sodi med najbolj prepoznavne sodobne slovenske pesnice. Izdala je sedem pesniških knjig, nazadnje leta 2021 zbirko Idioritmija. Zanje je prejela pomembne nagrade, že za prvenec Ostrina miline nagrado Slovenskega knjižnega sejma. Njeno pesniško delo je dodobra poznano tudi v tujini, kjer ima objavljenih 14 samostojnih književnih prevodov.
Po besedah avtorice utemeljitve Vite Žerjal Pavlin je za njeno pesništvo značilna intelektualno močna oblikovalska volja in tudi premislek o namenu in smislu pesniškega dejanja, ob tem pa tudi izjemna tankočutnost za različne notranje in zunanje vsebine, ki jih pesniško reflektira. V njenih pesmi so zajete domala vse teme, od bivanjskih, ljubezensko-erotičnih do družbenokritičnih. Prav to tematsko celovitost in motivno raznovrstnost pa je "temelj živosti njene poezije".
Barbara Korun sodi med najbolj prepoznavne sodobne slovenske pesnice.
Na festivalu pričakujejo 14 avtorjev iz 12 držav
Vilenica bo v 38. izdaji potekala med 4. in 9. septembrom z več kot 15 dogodki v Ljubljani in na Krasu. Ker jo zadnjih nekaj let posvečajo razmišljanju o Evropi kot celini, ki se širi in krči, se bodo letos dotaknili njenega obraza. Kot je povedal predsednik žirije za Vilenico Aljoša Harlamov, se v obrazu skriva identiteta, zato se pojavlja vprašanje, kdo je Evropejec, ko se pogleda v ogledalo, in kaj prinaša prihodnost. Danes govorimo o Evropejcih vseh barv, spolov in prepričanj, zato obraza ni mogoče zreducirati le na eno stereotipno podobo. Literatura pa se bo po njegovih besedah temu vedno upira.
Omenjeni tematiki bo posvečena okrogla miza v Ljubljani, sicer pa na festivalu pričakujejo 14 avtorjev iz 12 držav. V luči častnega gostovanja Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu bosta državi, katerih literatura bo v fokusu, Avstrija in Nemčija. Izšla bo Antologija sodobne avstrijske in nemške književnosti kot pregled najpomembnejših tokov, festivala pa se bodo udeležili Ariane Koch, Silke Scheuermann in Thomas Stangl. Kot je pojasnila sourednica knjige Amalija Maček, v Frankfurtu namreč poudarjajo, da je pomembna izmenjava. V skladu s tem se bodo na Vilenici srečali tudi nemški in avstrijski literarni posredniki s slovenskimi avtorji.
V sklopu festivala bo potekal tudi mednarodni komparativistični kolokvij. Po napovedih Blaža Zabela iz Slovenskega društva za primerjalno književnost, ki ga organizira, bodo na njem obravnavali povezave med literaturo in duševnostjo. Predsednik DSP Dušan Merc je kot popotnico za festival spomnil na njenega utemeljitelja, nedavno preminulega Vena Tauferja. Želi si, da bi Vilenica še naprej obstala kot srečanje avtorjev, ki predstavljajo evropsko skupnost.
Preberite tudi:
