Zgodovinski glasbeni spektakel Veronika Deseniška se vrača

Pred mogočnim grajskim obzidjem, oblečenim v 3D-videomapping projekcije, ki vas popeljejo v samo središče dogajanja, se v dveh urah odvije zgodba o boju za oblast, političnih spletkah, vstaji ljudstva ter nesmrtni ljubezni Veronike in Friderika, ki se od ljubezni Romea in Julije razlikuje samo v eni stvari – ta je povsem resnična.

Večkrat nagrajena povsem izvirna slovenska predstava je v pretekli sezoni osupnila več kot 14 tisoč obiskovalcev, to poletje, ki ga pred vrnitvijo na domači Stari grad začenjajo z gostovanjem v Poletnem gledališču Studenec 17. junija, pa bo gledalcem na voljo s še bolj presunljivimi 3D-projekcijami in okrepljeno igralsko zasedbo. Konec junija izide tudi zgoščenka z najlepšimi melodijami iz muzikala, ki so v preteklih letih že postale uspešnice.

Najslavnejša slovenska ljubezenska zgodba si zasluži prvovrstne ustvarjalce

Legenda o Veroniki Deseniški in Frideriku II. Celjskem, prestolonasledniku ene najvplivnejših evropskih vladarskih rodbin 14. stoletja, je navdihnila kopico najpomembnejših slovenskih literatov, ki so nam na to temo podarili več romanov, dram, pesmi, oper in likovnih del. Čas je že bil, da se zgodba končno pojavi tudi v veličastni obliki muzikala, ki sta ga mojstrsko spisala scenarist Janez Usenik, najuspešnejši slovenski pisec muzikalov (Cvetje v jeseni, Vesna ...), in skladatelj Leon Firšt, nekdaj čudežni otrok, danes pa pri svojih 22 letih vodilni skladatelj najmlajše generacije, čigar skladbe redno izvajajo po vsej Evropi.

Razvajenega grofa Friderika v predstavi upodablja vsestransko talentirani Klemen Bunderla, njegovo ljubezen Veroniko Deseniško pa izmenjujoče igrata Eva Černe, ki že desetletje obvladuje vse od Slovenske popevke do nacionalnih opernih institucij, in Biba Novak, edina Slovenka, ki redno nastopa v produkcijah profesionalnega gledališča za muzikal v Zagrebu, gledališču Komedija. Zgodbo, v kateri grof Herman zaradi neodobravanja sinovega razmerja z dekletom nižjega stanu Veroniko obtoži čarovništva (kar je bil tudi prvi zabeleženi čarovniški proces na Slovenskem), poleg prej naštetih izvaja še ekipa več kot 50 nastopajočih. Med temi so znana imena slovenskih muzikalov (Marjan Bunič, Srđan Milovanović, Maša Tiselj), mladi operni prvaki (Jaka Mihelač, Matija Bizjan), uspešni izvajalci zabavne glasbe (Tjaša Hrovat), najuspešnejši slovenski učitelji muzikala (Željka Predojević, Boštjan Korošec), nagrajeni igralci (Borut Alujevič, Nives Mikulin), 24 članov zbora, ki so bili na avdiciji izbrani med 150 prijavljenimi kandidati, profesionalni plesalci ter vrhunski orkestrski in jazz glasbeniki.

Veliko je muzikalov, samo en je – muzikal mesta ljubezni

Obleka naredi človeka, prizorišče pa predstavo. Uprizoritve Veronike Deseniške potekajo na Starem gradu, v mogočni srednjeveški utrdbi (največji v Sloveniji) na strmem hribu nad Celjem, kamor organizatorji pred vsako predstavo z brezplačnimi avtobusi z brezplačnega parkirišča pripeljejo 1.100 obiskovalcev. Sama predstava poteka na dvojnem odru, ki ju povezujejo ogromne stopnice, spodnji oder pa je posebej za predstavo zgrajen v pet metrov globokem grajskem obrambnem jarku. Fascinantna gledališka luč, najnaprednejše 3D-projekcije, ki grajske stolpe in zidove preoblečejo v pravljične scene, in zahteven zvočni sistem so skriti v ogromnih, a ponoči skoraj nevidnih konstrukcijskih stolpih. Ti gledalcu omogočijo, da za dve uri izgubi občutek, kje se konča leto 2017 in začne leto 1450. Verjetno je ob vedno aktualni zgodbi in sijajni umetniški izvedbi tudi celostno doživetje  zaslužno, da muzikal, zagotovo največji celjski kulturni projekt tega tisočletja, v Celje, mesto ljubezni, privablja obiskovalce iz vseh kotičkov Slovenije.

Za junijske in julijske predstave v Studencu in Celju je še vedno na voljo nekaj vstopnic na vseh Eventimovih prodajnih mestih.