Sreda, 20. 4. 2022, 17.08
2 leti
Sonarodnjakom sporočil: "Španija je grda. To stežka rečem, a je res."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,10
4
Arhitekturni spački, gradbene luknje in gigantska naselja stanovanjskih ter turističnih zgradb kazijo podobo Španije, opozarja novinar in urednik osrednjega španskega časopisa.
Andrés Rubio, urednik potovalnih strani španskega časopisa El País, je v svoji skoraj 20-letni karieri pregledal nešteto fotografij veličastnih španskih katedral, tlakovanih mestnih ulic in primerkov mavrske arhitekture, pogosto pa je opažal tudi veliko manj privlačne prizore: gigantske hotelske stavbe, zapuščene in na pol zgrajene stavbe ter neskončne vrste stanovanjskih stolpnic. "Španija je grda. To stežka rečem, a je res," njegove ugotovitve navaja The Guardian.
Rubio je pred kratkim izdal knjigo España Fea oziroma Grda Španija, v kateri s fotografijami in besedami bralce popelje po Španiji, ki po njegovem mnenju doživlja "kulturno katastrofo brez precedensa".
V knjigi popisuje primere nekoč slikovitih ribiških vasi na Costi del Sol, ki jih je z razmahom množičnega turizma zamenjala kakofonija pretirane in nenadzorovane gradnje.
Stanovanjske stolpnice okoli arene za bikoborbe v Malagi.
Obstajajo tudi zgledni primeri razvoja
Kljub dramatičnemu naslovu pa Rubio ne želi le kritizirati, temveč raziskuje, kako so se različna mesta po državi razvoja lotila na različne načine, in izpostavlja zgledne primere. Med njimi na primer Barcelono, kjer urbanisti pri načrtovanju redno upoštevajo tradicijo in javno dobro, pa Santiago de Compostela na severu Španije, kjer je nekdanji župan mnoge na hitro načrtovane gradbene projekte zavrnil z besedami: "To je nevredno Santiaga."
"Španija kot celota je zelo kaotična," je Rubiove besede navedel Guardian, "toda obstajajo posamezniki, ki delajo zelo dobro."
Pohvalil je tudi letoviško mesto Benidorm, kjer jim je po njegovem mnenju kljub gosti poseljenosti uspelo ohraniti naravni videz pokrajine. "Tam sicer ni veliko primerkov izjemne arhitekture, a so stolpnice v glavnem spodobne," je dejal, "z nekaj izjemami. Nova stolpnica Intempo, na primer, je ostudna."
Stolpnico Intempo, ki so jo v letoviškem mestu Benidorm dokončali sredi lanskega leta, je označil za ostudno.
Zgledne primere urbanizma opisuje kot redkost, Španija je po njegovih besedah država, kjer so razvoj mest vodili investitorji in gradbinci, ne pa misleci in umetniki. Španske politike je obtožil, da so stanje tiho podpirali, ker niso spodbujali debate o tem, kako v razvoj mest in vasi vključiti njihovo preteklost, skrb za naravno okolje in javno dobro.
Ob tem za vzgled postavlja sosednjo Francijo, kjer je leta 1976 takratni predsednik Valéry Giscard d’Estaing v javnem pismu takratnega premierja Jacquesa Chiraca pozval k boju proti "gršanju Francije".
"Moč je treba dati mislecem"
"Le v Franciji je državna oblast prijela vajeti v roke in na neki način skušala nadzorovati razvoj," je dejal Rubio, ki edino rešitev vidi v drugačnem vodenju razvoja mest. "Moč je treba dati mislecem," je dejal, "najeti najboljše arhitekte, urbaniste, krajinske arhitekte in geografe ter njihove multidisciplinarne ekipe, da bi to storili tako, kot je prav."
Preberite še:
4