Petek, 10. 11. 2017, 12.01
5 let, 6 mesecev
Slovenska krožišča: pletenka, motor, harmonika in kopito #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,15
3
Postavitve javnih plastik v krožiščih po Sloveniji imajo široko paleto motivov. Od pletenke in motorja do harmonike in tablete. Gre za utrjevanje lokalnih identitet, odraz folklore, okolja, v katerem živimo, lahko pa tudi promocijo dejavnosti oz. znamenitosti določenega kraja, pravita fotograf Jaka Babnik in kustos Miha Colner, avtorja knjige Top lokacija, v kateri sta se lotila tega fenomena.
Postavljanje javnih plastik in instalacij v otoke cestnih krožišč v Sloveniji, čeprav ne gre samo za tukajšnji fenomen, je množičen pojav zadnjih 15 let, pravita avtorja fotografske knjige Top lokacije, ki je izšla pri založbi Rostfrei Publishing in Sektor. "Gre za javni prostor, ki ni dostopen, a je tu," je na pogovoru ob knjigi v Mestni galeriji izpostavil kustos Miha Colner. Prav tako je to tudi javni prostor, ki je umeščen v promet, mimobežen, s tem pa tudi pogled na postavitve, čeprav je te mogoče s krožno vožnjo zaobjeti v celoti.
Plod lokalnih pobud in zamisli
Za izbiro okrasja cestnih otokov pri nas ni potreben javni natečaj, v ozadju njihove postavitve pa so večinoma lokalne pobude, katerih izvedbo odobri Direkcija za infrastrukturo. Pogosto so med pobudniki tovrstnih umestitev v prostor krajevni funkcionarji, lahko pa tudi lokalna društva in drugi.
"Na pobudo investitorja, največkrat posameznih občin, Direkcija za infrastrukturo izda soglasje na podlagi 66. člena Zakona o cestah. Z vlogo in ustrezno projektno dokumentacijo mora vložnik dokazati, da je postavljanje različnih skulptur v skladu z veljavnimi tehničnimi specifikacijami," pravijo na direkciji.
Objekti ne smejo zmanjšati preglednosti ali prometne varnosti
Sredinski otoki so lahko zasajeni z vegetacijo, na njih pa lahko postavijo tudi fontane, spomenike, skulpture in druge objekte, a le pod pogojem, da ne vplivajo na zmanjšanje preglednosti ali prometne varnosti. Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno in zvočno obveščanje ter oglaševanje na otoku krožišča ni dovoljeno, še odgovarjajo na direkciji za infrastrukturo.
Križevci pri Ljutomeru: Skulptura konja kasača, ki je nastala v sklopu letošnje mednarodne kiparske kolonije z naslovom Re: Pannonia Animals, je plod sodelovanja med umetnikoma Nedimom Hadžijem Ahmetovićem - Mafo in Robertom Jurakom.
Utrjevanje lokalne identitete skozi prostor
V več kot polovici primerov so postavitve v krožiščih vezane na lokalno zgodovino in utrjevanje identitete kraja, pojasnjuje Colner. S tem se ta del infrastrukturne krajine vzpostavlja kot javni razstavni prostor, ki odpira vprašanja, kaj vanj zapisujemo in s tem tudi simbolno utrjujemo. Manjši ko je kraj, večja je potreba po popisovanju tega prostora, ki se vzpostavlja kot odlična lokacija, še opazuje Colner. Glede na velikost regije je tovrstnih postavitev največ na Gorenjskem.
Top lokacije v "top območjih"
Pri tem je pomembno, kot sta med dokumentiranjem postavitev v krožiščih ugotovila avtorja knjige, da je z estetskega vidika včasih bolj težavna ne javna plastika na teh lokacijah, temveč njena okolica, poudarja fotograf Jaka Babnik. Pogosto gre namreč za krožišča v nakupovalnih središčih in kraje, obkrožene z reklamnimi panoji, ki vse drugo v prostoru očitno preglasijo.
Ob zastavitvi vprašanja, zakaj se javna plastika prek postavitev krožišč v nakupovalnih središčih seli prav sem, Colner razmišlja, da je eden od mogočih odgovorov, da zato, ker se življenje seli v potrošniška središča.
Krožišče na Ptuju
Kulturni fenomen v prometnem prostoru
Projekta dokumentiranja postavitev v krožiščih se avtorja, kot poudarjata, nista lotila s cinizmom, temveč s ciljem prispevati k razpravi o tem družbeno-kulturnemu fenomenu, ki se odvija v našem javnem prostoru in estetskih vrednotah, ki jih vanj zapisujemo. Govori torej o kontekstu, v katerem se postavitve pojavljajo. V številnih primerih gre pri tem za kraje utrjevanja stereotipne podobe krajev in izražanja domačijske miselnosti, folklore, še pokažeta Babnik in Colner.
Medtem ko sta v okviru projekta načrtno prevozila praktično vsa krožišča po Sloveniji in jih fotografirala, sta jih v fotoknjigo uvrstila 80. Izbor so narekovale tako ali drugače izstopajoče postavitve, medtem ko sta krožišča, okrašena s cvetličnimi nasadi in zelenjem, izpustila.
Projekta dokumentiranja postavitev v krožiščih sta se Jaka Babnik in Miha Colner lotila s ciljem prispevati k razpravi o tem družbeno-kulturnemu fenomenu, ki se odvija v našem javnem prostoru, in estetskih vrednotah, ki jih vanj zapisujemo.
3