Torek, 5. 12. 2023, 22.29
3 mesece, 1 teden
Punk v Sloveniji je bil drugačen, ker je vzniknil v socializmu #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,66
V Cankarjevem domu je do konca januarja na ogled razstava Slovenski punk in fotografija, ki prvič celostno predstavlja obdobje punka v Sloveniji – od leta 1977 do sredine 80. let ter tudi pred njim in po njem.
Razstava v Galeriji Cankarjevega doma (CD) je plod raziskovalnega projekta na ZRC SAZU. Kustosinja Marina Gržinić, ki je postavitev zasnovala v sodelovanju z Jovito Pristovšek, jo je označila za punkerski kuratorski podvig, v katerem glasbeno zvrst in takratna sočasna gibanja v Sloveniji predstavlja s fotografijo. Na ogled so tudi avdiokasete iz tistega časa in posnetki na VHS-kasetah ter izrezki iz časopisov.
Ideja je bila predstaviti slovenski punk ali punk v Sloveniji, ki je bil po besedah Marine Gržinić drugačen kot v tujini že zaradi tega, ker je vzniknil v drugačnih družbenih okoliščinah: dogajal se je v socializmu za razliko od na primer britanskega kapitalizma, zato so bili "konteksti drugačni v smislu zgodovine, v smislu telesa, v smislu, kako postaneš viden v javnem prostoru, in tudi v smislu nekega družbenega sistema". Ta kontekst je določal kulturo na povsem drugačen način kot na Zahodu.
Razstava prav tako obuja spomin na ljubljansko subkulturno in alternativno sceno v 80. letih prejšnjega stoletja, vključno s pojavom skupnosti LGBT+, skupine Laibach ter drugim sočasnim dogajanjem.
Fotografije so posneli posamezniki, ki izvorno niso bili fotografi, a so beležili dnevno dogajanje. Med avtorji, ki so zastopani na razstavi, so Janez Bogataj, Božidar Dolenc, Vojko Flegar, Dušan Gerlica, Siniša Lopojda, Matija Praznik, Bogo Pretnar, Bojan Radovič, Jože Suhadolnik, Jane Štravs in Tone Stojko.
Glede na posnetke, ki so nastali, bi po mnenju teoretičarke umetnosti lahko govorili o punk fotografiji. Ta je postala pomembna za izražanje punkovskega duha, za prenašanje sporočil o družbenih in političnih vprašanjih ter za ustvarjanje vizualnih podob, ki so odražale duha časa. Punk je prispeval k drugačni, drzni in provokativni fotografski estetiki, ki se kaže v vizurah ter kotih postavitve med bendi in občinstvom.
Punk ostaja živ tudi na sodobnih protestih
Fotografija je postala način, s katerim so umetniki, pripadniki scene, izkazovali svoje nezadovoljstvo z družbenimi in političnimi razmerami ter prinašali alternativne poglede na svet, vse do danes pa se punk kultura in delavski protesti prepletajo v boju za pravičnost, enakost in spremembo družbe. Punk ostaja glas upora proti nepravičnosti, izkoriščanju in politični apatiji, zato po besedah Marine Gržinić ni presenetljivo, da se punkovski elementi pogosto pojavljajo tudi na sodobnih delavskih protestih, ki se zavzemajo za pravice delavcev, socialno varnost in spremembe v sistemu. O tem pričajo tudi protesti na Slovenskem med epidemijo covid-19 od leta 2020 do 2022.
Razstava bo odprta do 30. januarja 2024.
Oglejte si še:
