Četrtek, 24. 11. 2016, 12.16
6 let, 7 mesecev
Ples kot upor, kot vztrajanje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,08
V Kinu Šiška se v petek začenja mednarodni festival sodobnega plesa CoFestival. Zvrstila se bo serija tujih in domačih plesnih predstav, ki na različne načine tematizirajo razmerja med kolektivnostjo in individualnostjo. To osrednje vprašanje letošnjega festivala pa ne bo ostalo le na odru, saj so ga prenesli tudi v prakso.
Program mednarodnega festivala sodobnega plesa Cofestival, ki se bo odvijal v Kinu Šiška med 25. novembrom in 4. decembrom, je ustvarjen kolektivno, s polnim soglasjem vpletenih. Lahko bi rekli, da skozi prakso preskuša oz. uresničuje to, kar problemsko zastavljajo vključena plesna dela in dogodki. Torej vprašanje razmerja med kolektivnim in individualnim, javnim in zasebnim, poti komuniciranja z javnostjo in občinstvom. Vse to pa programsko podpisuje z besedami Danes to Insist, Dance to Resist.
Vprašanje kolektivitete tematizira tudi predstava Kolektivni poskoki nemške koreografinje Isabelle Schad, ki je nastajala tudi ob branjih besedila Hannah Arendt z naslovom O revoluciji.
Sprehod čez program
Z vidiki kolektivnosti se tako na različne načine ukvarjajo predstava Kolektivni poskoki nemške koreografinje Isabelle Schad, delo 2:0 avtorja Gorana Bogdanovskega ter predstava Solu na Bacha in Glenna španskega plesalca in koreografa Alberta Quesada.
Tradicionalne obrazce plesnih kolektivov pod optiko ekonomskega izkoriščanja in skozi antropološko perspektivo se koreografsko lotevata Amanda Piña in Daniel Zimmerman v predstavi Ples in upor iz serije Ogrožena človeška gibanja.
Katja Legin: Time Out: Variacije na počasnost 3, hrana, družba, premislek predstava
Še vedno te prenašam
Mlada nemška umetnika Verena Billinger in Sebastian Schultz z delom Nasilni dogodek prinašata temo telesnega nasilja v sodobni družbi. Medtem ko portugalski duet Še vedno te prenašam Pietera Ampeja in Guilherma Garrida preizprašuje nasilnost moškega prijateljstva v svetu, ki predpostavlja, da so vsi heteroseksualni.
Z razmerjem med institucijo sodstva, pravom in retoriko se ukvarja predstava umetnice Bare Kolenc Retorika – Zasebne misli. Samo moje je predstava srbskih plesalcev, performerjev in koreografov Igorja Koruge in Ane Dubljević, ki se na pretresljiv način ukvarja z oblikami sodobne psihopatologije in si hkrati zastavlja vprašanje o drugačnih poteh utrditve družbenih razmerij.
V duhu premišljevanja o družbeni preobrazbi je tudi predstava Približevanje#5 nemško-srbskega tandema Martina Sonderkampa in Darka Dragičevića. V glavni program pa je vključen tudi solo Roberte Milevoje z naslovom Spet Roberta.
Predstava Nasilni dogodek nemških umetnikov Verene Billinger in Sebastiana Schultza obravnava telesno nasilje v sodobni družbi.
Od predstav do razstave in pogovorov
Festival bo spremljala tudi razstava, posvečena slovenski koreografinji in plesalki Ksenji Hribar, strokovno srečanje Arhiviranje koreografskih praks, delavnici, filmska projekcija in pogovori.
