Plečnikova dela na starih razglednicah

V Plečnikovi hiši v Ljubljani so v sodelovanju z Arhivom Praškega gradu odprli razstavo o snovanju slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika na Češkem, katere osrednja pozornost je prenova Praškega gradu. Mi pa smo zbrali nekaj starih razglednic, ki osvetljujejo pečat, ki ga je arhitekt svetovnega slovesa pustil po Sloveniji.

Ob 60. obletnici smrti Jožeta Plečnika (1872-1957) letos obeležujemo jubilejno leto arhitekta, ki je s svojim delom zaznamoval Ljubljano, Prago in Dunaj.

Ob 60. obletnici smrti Jožeta Plečnika (1872-1957) letos obeležujemo jubilejno leto arhitekta, ki je s svojim delom zaznamoval Ljubljano, Prago in Dunaj. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Jože Plečnik je v Pragi delal za predsednika Tomaša Garrigueja Masaryka, ki mu je med drugim zaupal prenovo Praškega gradu. Razstava Plečnik in Praški grad osvetljuje Plečnikovo snovanje preureditve in opreme zasebnih predsedniških prostorov gradu ter pomembno osebno vez arhitekta s češkim predsednikom in njegovo hčerko Alice. 

Na razstavi bodo na ogled postavili načrte in fotografije Plečnikove prenove Praškega gradu, ki pomeni pomemben del Plečnikovega opusa, ta še danes povezuje Prago in Ljubljano. 


Preberite še:


Kje vse je Plečnik svoj pečat pustil v Sloveniji?

Kongresni trg

Jože Plečnik je s svojimi raznovrstnimi deli, med drugim tudi ureditvijo odprtega prostora, Ljubljani prinesel prepoznavnost in si s tem zaslužil poimenovanje "Plečnikova Ljubljana". Jože Plečnik je s svojimi raznovrstnimi deli, med drugim tudi ureditvijo odprtega prostora, Ljubljani prinesel prepoznavnost in si s tem zaslužil poimenovanje "Plečnikova Ljubljana". Foto: Kamra.si

Leta 1928 je Plečnik naredil načrt za preureditev trga. Po slednjem so trg tlakovali z belimi betonskimi ploščami, ločenimi med seboj s pasovi temnejšega betona, kar daje vizualni učinek mreže. Leta 1928 je Plečnik naredil načrt za preureditev trga. Po slednjem so trg tlakovali z belimi betonskimi ploščami, ločenimi med seboj s pasovi temnejšega betona, kar daje vizualni učinek mreže. Foto: Kamra.si

Promenada v parku Tivoli

Med letoma 1921 in 1939 je Plečnik urejeval tudi Park Tivoli, eden glavnih posegov pa je promenada. Sprehajališče je uredil kot peščeno pot z robniki in steklenimi svetilkami na betonskih nosilcih po sredini ter klopmi ob straneh ter z novo zasajenim kostanjevim drevoredom. Med letoma 1921 in 1939 je Plečnik urejeval tudi Park Tivoli, eden glavnih posegov pa je promenada. Sprehajališče je uredil kot peščeno pot z robniki in steklenimi svetilkami na betonskih nosilcih po sredini ter klopmi ob straneh ter z novo zasajenim kostanjevim drevoredom. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Žale

Ljubljanske Žale so začeli uporabljati julija 1940. Za spominski vrt z vežicami, namenjen slovesu od pokojnikov, je Plečnik predlagal ime Vrt vseh svetih, a je obveljala beseda mestnih veljakov, ki so ga poimenovali Žale. Ljubljanske Žale so začeli uporabljati julija 1940. Za spominski vrt z vežicami, namenjen slovesu od pokojnikov, je Plečnik predlagal ime Vrt vseh svetih, a je obveljala beseda mestnih veljakov, ki so ga poimenovali Žale. Foto: Kamra.si

Pokrita tržnica

V Ljubljani so Plečniku zaupali tudi novo tržnico, ki jo je zasnoval kot niza pokritih tržnic ob reki v dveh etažah. Vodno stran je opremil s polkrožnimi okni, na cestni strani pa je stavbi okrasil vrstama stebrov. Zgradili so jo med letoma 1940 in 1944, pozneje, ko so jo povezali s Tromostovjem, pa je arhitekt tržnico razširil z dodatnim, odprtim stebriščem. V Ljubljani so Plečniku zaupali tudi novo tržnico, ki jo je zasnoval kot niza pokritih tržnic ob reki v dveh etažah. Vodno stran je opremil s polkrožnimi okni, na cestni strani pa je stavbi okrasil vrstama stebrov. Zgradili so jo med letoma 1940 in 1944, pozneje, ko so jo povezali s Tromostovjem, pa je arhitekt tržnico razširil z dodatnim, odprtim stebriščem. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Križanke

Kompleks Križank je prvotno služil samostanskemu življenju, po obsežni Plečnikovi prenovi v 50. letih pa so ga preuredili v nov kulturni hram, namenjen prireditvam ljubljanskega festivala. Kompleks Križank je prvotno služil samostanskemu življenju, po obsežni Plečnikovi prenovi v 50. letih pa so ga preuredili v nov kulturni hram, namenjen prireditvam ljubljanskega festivala. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Cerkev sv. Trojice ali uršulinska cerkev

Na cerkvi sv. Trojice je Plečnik svoj pečat pustil s stopniščem z balustradami pred vhodom v cerkev, zgrajeno v letih 1930 in 1931. Na cerkvi sv. Trojice je Plečnik svoj pečat pustil s stopniščem z balustradami pred vhodom v cerkev, zgrajeno v letih 1930 in 1931. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Cerkev sv. Frančiška Asiškega

Cerkev v Šiški je Plečnik prvotno želel zgraditi na vrhu Šišenskega gradu, a so frančiškani kupili parcelo, ki je tedaj stala sredi njiv. Cerkev so po njegovih načrtih gradili med letoma 1925 in 1928. Cerkev v Šiški je Plečnik prvotno želel zgraditi na vrhu Šišenskega gradu, a so frančiškani kupili parcelo, ki je tedaj stala sredi njiv. Cerkev so po njegovih načrtih gradili med letoma 1925 in 1928. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Zvonik so zgradili pozneje, in sicer med letoma 1930 in 1932. Zvonik so zgradili pozneje, in sicer med letoma 1930 in 1932. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Prostorna cerkvena dvorana je v obliki kvadrata, brez izrazite osi. Srednja ladja je poglobljena, obdaja jo stebrni obhod, namenjen procesijam. Strop je lesen, posebnost pa je oltar z visoko piramidalno streho. Prostorna cerkvena dvorana je v obliki kvadrata, brez izrazite osi. Srednja ladja je poglobljena, obdaja jo stebrni obhod, namenjen procesijam. Strop je lesen, posebnost pa je oltar z visoko piramidalno streho. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Spomenik Ilirskim provincam

Spomenik Ilirskim provincam, ki stoji na Trgu francoske revolucije, so na takratnem Napoleonovem trgu postavili 13. oktobra 1929. Obelisk z vgrajenim prahom iz groba padlega francoskega vojaka je po načrtih arhitekta Plečnika izdelal kipar Lojze Dolinar. Spomenik Ilirskim provincam, ki stoji na Trgu francoske revolucije, so na takratnem Napoleonovem trgu postavili 13. oktobra 1929. Obelisk z vgrajenim prahom iz groba padlega francoskega vojaka je po načrtih arhitekta Plečnika izdelal kipar Lojze Dolinar. Foto: Kamra.si

Stadion Bežigrad

Plečnik se je odzval tudi na naročilo telovadnega društva Orli in jim zasnoval centralni stadion. Stadion, ki je začel nastajati leta 1923, je iz finančnih razlogov postavil na opuščeno gramoznico med Dunajsko in Vodovodno cesto. Plečnik se je odzval tudi na naročilo telovadnega društva Orli in jim zasnoval centralni stadion. Stadion, ki je začel nastajati leta 1923, je iz finančnih razlogov postavil na opuščeno gramoznico med Dunajsko in Vodovodno cesto. Foto: Kamra.si Gradnja je bila postopna, zadnja dela so izvedli komaj v sedemdesetih letih, ko so dodali jeklene konstrukcije za reflektorje. Gradnja je bila postopna, zadnja dela so izvedli komaj v sedemdesetih letih, ko so dodali jeklene konstrukcije za reflektorje. Foto: Kamra.si

Štadion je arhitekt zasnoval v antičnem tipu štadiona. Štadion je arhitekt zasnoval v antičnem tipu štadiona. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Vila Stadion

Po naročilu Katoliškega društva Orli je Plečnik v sodelovanju z Emilom Navinškom sprojektiral tudi Vilo Stadion. Stoji v bližini Bežigrajskega štadiona, bila pa je glavna nagrada na eni izmed dveh loterij, namenjenih zbiranju denarja za štadion. Po naročilu Katoliškega društva Orli je Plečnik v sodelovanju z Emilom Navinškom sprojektiral tudi Vilo Stadion. Stoji v bližini Bežigrajskega štadiona, bila pa je glavna nagrada na eni izmed dveh loterij, namenjenih zbiranju denarja za štadion. Foto: Kamra.si

Hotedršica

Na razglednici z žigom dne 16. 8. 1929 je panoramski pogled na Hotedršico pri Logatcu. Arhitekt je za rojstni kraj svojega očeta načrtoval most (na fotografiji), ki je bil zgrajen leta 1925. Na tem mestu je pred tem stal leseni most in na njem kip sv. Janeza Nepomuka, tega je Plečnik prestavil na podaljšan zid na konec mostu. Na razglednici z žigom dne 16. 8. 1929 je panoramski pogled na Hotedršico pri Logatcu. Arhitekt je za rojstni kraj svojega očeta načrtoval most (na fotografiji), ki je bil zgrajen leta 1925. Na tem mestu je pred tem stal leseni most in na njem kip sv. Janeza Nepomuka, tega je Plečnik prestavil na podaljšan zid na konec mostu. Foto: Kamra.si

Turistična koča in kapelica na Krvavcu

Plečnikovo zapuščino lahko srečamo tudi na Krvavcu, kjer so po njegovih načrtih postavili kapelico, posvečeno Mariji Snežni, ki jo je leta 1920 blagoslovil škof Gregorij Rožman. Kapelica naj bi po obliki posnemala kamnite pastirske koče. Plečnikovo zapuščino lahko srečamo tudi na Krvavcu, kjer so po njegovih načrtih postavili kapelico, posvečeno Mariji Snežni, ki jo je leta 1920 blagoslovil škof Gregorij Rožman. Kapelica naj bi po obliki posnemala kamnite pastirske koče. Foto: Kamra.si

Spomenik padlim in pogrešanim v prvi svetovni vojni

Svoj pečat je Plečnik pustil v Logatcu, kjer so na Cankarjevi cesti leta 1927 po njegovih načrtih postavili kapelico oziroma spomenik padlim in pogrešanim v prvi svetovni vojni (na spodnji fotografiji). Svoj pečat je Plečnik pustil v Logatcu, kjer so na Cankarjevi cesti leta 1927 po njegovih načrtih postavili kapelico oziroma spomenik padlim in pogrešanim v prvi svetovni vojni (na spodnji fotografiji). Foto: Kamra.si

Spomenik NOB

Z delom arhitekta svetovnega slovesa se lahko pohvali tudi Litija, kjer v bližini Litijskega mostu stoji spomenik NOB, ki je bil postavljen leta 1951 v spomin padlim borcem in talcem iz Litije, Brega in Podšentjurja. Z delom arhitekta svetovnega slovesa se lahko pohvali tudi Litija, kjer v bližini Litijskega mostu stoji spomenik NOB, ki je bil postavljen leta 1951 v spomin padlim borcem in talcem iz Litije, Brega in Podšentjurja. Foto: Kamra.si

"Podpečan"

Plečnik je v svoja dela rad vgrajeval "podpečan" – kamen iz podpeškega kamnoloma pod Sveto Ano, ki so ga izkoriščali že v obdobju Rimljanov. Plečnik je v svoja dela rad vgrajeval "podpečan" – kamen iz podpeškega kamnoloma pod Sveto Ano, ki so ga izkoriščali že v obdobju Rimljanov. Foto: Kamra.si

Sorodne vsebine

Komentarji

2
  • slov1ec / 22.04.2017. ob 07:42

    Nekoč naš ponos, Centralni stadion za Bežigradom -s svojo bogato športno pa tudi negativno politično zgodovino. Stadion " z dušo ", kjer se jeob razprodanih tekmah dalo s preprodajo vstopnic kar lepo zaslužiti. In namesto, da bi mestna oblast to " dušo mesta " obnovila in jo vrnila v prvotno stanje, ga je raje prepustila propadati in si ( vemo kdo ) zgradila spomenik mrtev kolos, brez nujne " duše ", kjer spremlja danes tekme ( razen derbija z MB ) samo nekaj deset izgubljenih duš ...

  • lipovec / 21.04.2017. ob 21:13

    Hvala Ga. Ana Rupar! Krasen opis in slike! Če vas zanima pravi utrip življenja v teh časih vam bom na voljo! 040563822.

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano