Sreda, 26. 10. 2016, 11.00
6 let, 6 mesecev
Paul Beatty, prvi Američan s prestižno Bookerjevo književno nagrado
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,23
Paul Beatty je prvi ameriški pisatelj, ki je prejel prestižno angleško književno nagrado Man Booker. Pisatelj, pa tudi pesnik, se v nagrajeni knjigi The Sellout kritike rasizma v ZDA loteva s humorjem.
Za roman Paula Beattyja The Sellout je ameriška komičarka in pisateljica Sarah Silverman dejala, da "humor uporablja, kot kirurg uporablja anestezijo". Njegovo zadnje delo, zdaj nagrajeno tudi z bookerjem, so v britanskem časniku The Guardian označili za mojstrovino, ki je Beattyju prinesla naziv najbolj zabavnega ameriškega pisatelja.
Za satiro so še zapisali, da je neustrašna zaradi načina, na katerega "razstavlja svete krave in skupne zablode". To je odgovor na ameriški mučilni odnos do rase v preteklosti in na posmeh v sedanjosti. S šalami, potopljenimi v tragedijo, je prepredeno celotno besedilo.
Satira The Sellout je avtorjev četrti roman, podpisal pa se je tudi pod dve pesniški zbirki.
Pisatelj, ki ve, kaj pomeni biti temnopolt v Ameriki
V The Guardianu so še zapisali, da je Beatty resnično vešč pisanja o vprašanju rasizma. Leta 1962 v Los Angelesu rojeni pisatelj dobro ve, kaj pomeni biti temnopolt v Ameriki. Prav tako tudi dobro ve, kaj je humor. V The Selloutu je ta poln in tragičen, obložen z zgodovino, povezano predvsem z rasizmom in suženjstvom v Ameriki, deluje na več ravneh in je lahko tudi protisloven.
Sam sicer pravi, da je zabavnih knjig resnično malo, a da imajo te zato dolgo življenjsko dobo na policah. Med njimi na primer omenja delo Catch 22 Josepha Hellerja, ki je zanj večno. "Dobra parodija ali dobra satira, čeprav je morda tesno povezana z aktualnimi in tekočimi dogodki, je lahko trajna."
Pisatelj Paul Beatty ob včerajšnjem prejemu bookerjeve nagrade.
Minimalist v govorjenju, maksimalist v pisanju
Za literata, ki je po izobrazbi psiholog, študiral je v Bostonu, pravijo, da je minimalist v govorjenju, a maksimalist v pisanju. Z bookerjem nagrajena satira, ki je nastajala sedem let, je njegov četrti roman.
Pred tem je izdal tudi dve pesniški zbirki. Big Bank Takes Little Bank (1991) je sledila še Joker, Joker, Deuce (1994). Nato se je posvetil prozi, prvi roman The White Boy Shuffle je iz leta 1996 in je v The New York Timesu dobil pozitivne kritike. Njegovo drugo delo Tuff (2000) je prav tako vzbudilo zanimanje in prejelo potrditev v reviji Time. Leta 2008 je izšel njegov tretji roman Slumberland. Njegova dela so prevedena v različne jezike, med njimi v francoščino, nemščino, nizozemščino.
Temnopolt, ne afroameriški pisatelj
Paul Beatty raje kot izraz afroameriški pisatelj uporablja izraz temnopolti pisatelj. Kot je dejal v enem od svojih intervjujev pred tremi leti, oznaka Afroameričan govori o tem, da si "več nečesa in manj drugega". V njegovi mladosti tega izraza sploh niso uporabljali. Njemu se zdi pojem temnopolti primernejši, bolj vključujoč.
Prav z vprašanjem rasizma in kaj je ta storil oz. povzroča temnopoltim Američanom, se ukvarja v svoji zadnji knjigi. To začenja s procesom na vrhovnem sodišču, kjer protagonist pravi približno takole: "Verjetno je glede na to, da sem temnopolt, težko verjeti, da v življenju nikoli nisem ničesar ukradel." Gre za veseli provokativni ton, ki napoveduje atmosfero napisanega. Kot se izkaže, je ta na sodišču zato, ker čaka na sojenje zaradi poskusa oživitve suženjstva in segregacije v losangeleškem getu Dickens.
Beatty v svojem nagrajenem delu The Sellout kljub svojemu ostremu humorju, ki izziva na različnih ravneh, nikoli ne spregleda osrednje teme: ameriškega rasizma in njegove dediščine suženjstva.
Zgodovina ostaja v sedanjosti
A kot so o nagrajenem Beattyjevem delu še zapisali, avtor kljub svojemu ostremu humorju, ki izziva na različnih ravneh, nikoli ne spregleda svoje osrednje teme: ameriškega rasizma in njegove dediščine suženjstva. Prinaša jo neposredno pred bralca, pri čemer tematizira preteklost in sedanjost, z zavedanjem, da zgodovina ostaja z nami.
