Nova danska TV-kriminalka, ki se bo dogajala v Ljubljani?

V Ljubljani je danski pisatelj Henrik Brun, novinar in aktivist za človekove pravice, skoraj dve desetletji delal kot dopisnik iz tujine. V tem času je poročal z vojnih prizorišč v Jugoslaviji, v Sloveniji je spremljal osamosvojitev. Takrat se je zaljubil v Slovenijo in njene ljudi, zato je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo svoje znanje o državi uporabil v romanu.

Slovenija je idealna lokacija za kriminalko Bruna je Slovenija navdušila v času osamosvajanja, ko so bili njeni prebivalci in prebivalke sicer res ponosni, da so Slovenci in Slovenke, a pri tem niso bili nacionalistični, je na današnjem pogovoru v knjigarni založbe Sanje povedal Brun. "Zaljubil sem se v Ljubljano in ljudi in ko sem se odločil, da bom pisal kriminalko, sem takoj vedel, da se bo zločin zgodil v Ljubljani."

"Slovenija je idealna lokacija za kriminalko, saj je tako kot skandinavske dežele 'mirna družba'. Ko se v njej zgodi nekaj nezaslišanega, skušajo številni to prikriti, zato je postopek raziskovanja in razkrivanja toliko bolj vznemirljiv," meni Brun, ki pravi, da se zaplet v Danski zanki lahko zgodi samo v državi, kakršna je Slovenija, ki je na obrobju Evropske unije in na meji s preostankom nekdanje Jugoslavije.

Tudi v Ljubljani turistična pot po sledeh skandinavske kriminalke? Po njegovih besedah so bili na Danskem bralci in bralke navdušeni, da se roman dogaja v deželi, o kateri ne vedo veliko, kar nekaj ljudi pa naj bi se po branju navdušilo za obisk Slovenije. Morda v Ljubljani resda še ne bo kmalu turistične poti, na kateri bi turisti in turistke hodili po poteh knjižnih junakov, kot je to mogoče v Stockholmu, kjer lahko sledite korakom Lisbeth Salander, a nekaj več danskih turistov in turistk si lahko obetamo.

V Danski zanki tako poleg slovenskih krajev, kot so Ljubljana, Trebnje, Portorož in Postojna, avtor omenja še dogodke iz časa osamosvojitve, delo tajno-obveščevalnih služb, pa tudi znanja, ki jih je pridobil pri intervjuvanju slovenskih politikov in policistov v času svojega dopisništva. Na vprašanje, ali se je kdo od akterjev v knjigi prepoznal, je Brun povedal, da je imel nekdanji danski veleposlanik pripombo, ker je v romanu napisano, da se je branil dela v Sloveniji, a to ni bilo res.

Novinar dela ne more opraviti sam Roman govori o korupciji, za katero Brun pravi, da je novinarji in novinarke s svojim delom ne morejo izkoreniniti. Pomembno je, da se na novinarska razkritja odzove tudi družba. Odziv družbe je pomemben tudi pri vprašanjih, kakršno je trenutno begunsko, na katerega je desna danska vlada odgovorila z oglasom v libanonskem časniku, prek katerega so morebitnim iskalcem azila sporočili, naj na Dansko ne hodijo.

"Takrat je bilo tako mene kot druge Dance in Danke sram, da imamo tako vlado. Takrat se je del družbe, ki je v beguncih videl ljudi, zbudil in od vlade zahteval, naj ukrepa človeško," je povedal Brun.