Petek, 2. 12. 2016, 15.55
6 let, 7 mesecev
Nekoč je za Kranj veljalo, da tam teče več vina kot vode
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,68
1
Kranj je zaradi svoje visoke lege imel nekoč skozi stoletja težavo s pitno vodo. Nekaj je letnic, ki so povezane z reševanjem te težave v gorenjskem mestu, a šele z letom 1911 je prišla rešitev, ki deluje še danes.
- Do gradnje vodovodnega stolpa leta 1911 je imel Kranj stoletja težave z dostopom do pitne vode.
- Vodovodni stolp, ki je še danes aktivni del vodovodnega mestnega sistema, je od leta 2005 zaščiten kot kulturni spomenik.
- Stop je tudi tehnična dediščina in je markantna točka mesta.
Vodovodni stolp, ki se vzpenja v Kranju, je tako končno rešil težavo mesta s pitno vodo. Zgrajen je bil kot vodni zbiralnik za zagotavljanje ustreznega pritiska v vodovodu, pri čemer je tudi več kot sto let pozneje ta še vedno del mestnega vodovodnega omrežja. S svojo izvedbo je opazni del urbane krajine, prepoznavna točka mesta, njegova kulturna in tehnična dediščina.
Za vrati Vodovodnega stolpa se odpira v premeru petmetrski krožni prostor. Od tam v višino vodi 153 stopnic, pripeljejo nas vse do razgledne terase. Vodno dogajanje se odvija nad njo.
Stolp je visok 34 metrov, rezervoar za 250 kubičnih metrov vode je na 26 metrih.
Vodovodni stolp v Kranju
Vodovodni stolp v Kranju je za oglede odprt le enkrat na leto, ko je praznik krajevne skupnosti Vodovodni stolp. Individualno ogledi sicer niso mogoči, po predhodnem dogovoru pa ga odprejo za skupine.
Mestne težave z vodo
Dokler v Kranju niso zgradili vodovodnega stolpa, se je mesto stoletja bojevalo s težavo dostopa do pitne vode. "Včasih so za Kranj zato rekli, da ima več vina kot vode," pripoveduje lokalni vodnik Janko Zupan.
Pogled z razgledne terase stolpa
Pisni viri vodijo do izvora tega reka. V 17. stoletju je namreč ljubljanski škof Tomaž Hren na enem izmed obiskov kraja jezno ugotovil, da zgoraj zapisano dejstvo drži.
Vodna umetnost 17. stoletja
Na to so se odzvali mestni veljaki, zbrali so denar in naročili strokovnjake iz Nürnberga in Salzburga, da ob reki Savi postavijo veliko vodovodno napravo – črpalko, ki naj bi po svinčenih ceveh dvigala vodo v mesto.
Naprava je v mestu stala leta 1650 in ker je bila tako zapletena, so ji krajani rekli kar Wasserkunst, v prevodu vodna umetnost. A ni zdržala dolgo. Komaj so tuji graditelji zapustili mesto, je ta že nehala delovati.
Razgledna terasa
Poskusi z vodo so se vrstili
To ni bil zadnji neuspeli poskus, da bi v naselbini med Savo in Kokro rešili težave z vodo. Mesto je nastalo visoko na skali in s takratnimi napravami ni bilo mogoče vrtati globoko v talnico. Prav tako se tudi z izkopi vodnjakov za zbiranje kapnice vsakič znova ni za dolgo izšlo.
Do razgledne terase vodi 153 zavitih modrih stopnic.
"1650, 1749, 1840, 1854 so na primer letnice, ko se je v Kranju dogajajo kaj, kar je bilo povezano z vodo. Ali so naredili vodno črpalko, vodne bazene ali kaj podobnega ... A takrat še nedodelana tehnologija je popustila v nekaj dneh, mesto pa je bilo tako spet brez pitne vode. Neprestano so se borili," pripoveduje turistični vodnik.
Začetki kranjskega vodovoda segajo v leto 1569, ko so začeli pobudo za zbiranje sredstev za njegovo gradnjo. A vir pitne vode že leta 1605 zaradi lesenega "vodotoka" ni bil več uporaben. Korita so strohnela, voda, ki je v lesene cevi nanesla veliko peska, pa ni bila primerna za pitje in kuho. Poskusi z vodnjaki so se nato nadaljevali.
Rešitev za gorenjsko mesto
Delujoča rešitev je nato prišla leta 1911, ko so gradnjo vodovodnega stolpa končali in ko je v Kranj končno pritekla voda. Za stolp je načrte leta 1898 izdelal deželni inženir, hidrolog in stavbenik Jan Vladimir Hrasky.
Za projekt vodovodnega stolpa, odkup mestne hiše v središču mesta in industrializacijo Kranja je nekdanji župan, pozneje deželni poslanec Ciril Pirc dobil tudi častno priznanje
Gradnjo so začeli leta 1907, sredstva za stolp pa so prispevali iz državnih, deželnih in občinskih virov. Izvajalca del sta bili podjetje Bacher iz Beljaka in Janesch & Schnell z Dunaja.
Za ta projekt in tudi za odkup mestne hiše v središču mesta ter industrializacijo Kranja je nekdanji župan, pozneje deželni poslanec Ciril Pirc, dobil tudi častno priznanje, pripoveduje tudi Janko Zupan.
To je na ogled še danes pri njegovi vnukinji Darji Okorn, hrani ga ob drugi zgodovinski zapuščini širše družine v kranjski Pirčevi brvarni.
Dimenzije kranjskega stolpa
Stolp v višino meri 34 metrov, na višini 26 metrov je rezervoar iz armiranega betona s skupno prostornino 250 kubičnih metrov. Napolnjen z vodo ta tehta toliko kot 27 železniških vagonov skupaj. Tik nad njim je razgledna terasa, od koder lahko občudujemo Kranj in okolico.
Leta 2005 so stolp razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi zgodovinskega in tehničnega spomenika, ki pa je še vedno tudi v uporabi.
Vmesna platforma v notranjosti vodovodnega stolpa v Kranju
1