Nagrada Ksenije Hribar za življenjsko delo letos koreografinji Mateji Bučar

Letošnja prejemnica stanovske nagrade, imenovane po Kseniji Hribar, ki jo Društvo za sodobni ples podeljuje drugo leto, je Mateja Bučar.

1 / 2

Foto: Matej Povše , arhiv Gibanice

2 / 2

Foto: Matej Povše , arhiv Gibanice

Koreografinja Mateja Bučar, ki je na slovenski sodobnoplesni sceni dobrih 20 let, že od začetka redno preseneča s samosvojimi, konceptualno in vizualno izčiščenimi uprostorjenji plešočih teles, piše v obrazložitvi nagrade. Mateja Bučar je iz plesalke prerasla v koreografinjo, ko je njeno profesionalno baletno izhodišče trčilo s konceptualnimi in formalnimi možnostmi sodobnega plesa, s katerim se je srečala v tujini in v Plesnem teatru Ljubljana. Da razmerje med eno in drugo vrsto plesa ni povsem enostavno, je skozi koreografski jezik dala vedeti že v enem svojih zgodnjih del Disciplina kot pogoj svobode, je zapisala strokovna komisija v sestavi Sabina Potočki, Pia Brezavšček in Blaž Lukan.

Telesa v umetničinih koreografijah v avtonomnem plesnem izrazu niso samozadostna, ampak v aktivnem razmerju z bodisi fizičnimi bodisi projiciranimi scenografskimi objekti, katerih avtor je navadno njen umetniški in življenjski sopotnik Vadim Fiškin.

Tehnologija in scenografija nista sami sebi namen Mateja Bučar vsakič poskrbi, da tehnologija in scenografija nista sami sebi namen, temveč da sta tesno prepleteni s premišljeno koreografijo. Telo ji uspeva shematizirati tako, da skozi golo formo spregovori kar najbolj obče. Take so denimo zgodnje predstave Ugodje v neugodju, Dependance, Telborg, Media-Medici, O Quadrat in Room&Road. To so nedvomno predstave, ki so pri marsikaterem slovenskem ustvarjalcu in premišljevalcu plesa spremenile način, na katerega je mogoče misliti ples, so prepričani v komisiji, ki Matejo Bučar označujejo za umetnico, ki ne podlega diktatu novega.

V novejših delih, kot so Sorry out of ideas, Bila bi palma in Point-less, Bučarjeva vztraja pri raziskovanju prepleta plesnega telesa in tehnologije, ki sta v medsebojnem razmerju ponovno vzgib za (re)prezentacijo nekega bolj temeljnega problema človekovega bivanja. V najnovejših delih pa prestopa prag gledališča in se odpravi v javni prostor. Nadvse diskretni, a še vedno formalno izčiščeni in konceptualno jasni posegi v urbani prostor, kot se jih loteva v delih Zelena luč, Parkiranje pakiranje in Nedoumljivi, odpirajo novo poglavje v njenem opusu in pomembno prispevajo k zbirki sodobnih del, ki razširjajo razumevanje sodobnega plesa in koreografije.

Nagrado ji bodo podelili v sklopu bienala slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica Nagrado, poimenovano po pionirki sodobnega plesa Kseniji Hribar, bodo podelili v sklopu bienala slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica, ki bo potekal v Ljubljani med 18. in 21. februarjem.

Ostale nagrajence bienala bodo razglasili na prireditvi v soboto, 21. februarja. Poleg nagrade za življenjsko delo bo Društvo za sodobni ples nagradilo še najboljšo koreografijo predstave, nagrajeni pa bodo tudi plesalci in podporni sodelavci pri predstavah.

Obenem bodo na festivalu podelili še nagrado za najboljšo predstavo po izboru občinstva ter najboljšo predstavo po izboru žirije.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano