Torek, 17. 4. 2018, 12.07
6 let
Milena Zupančič je v Slovenijo padla, kot bi Luna padla na Zemljo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,81
"S knjigami je podobno kot z obiski – nekatere so še posebej dolgo pričakovane. Ko pridejo, je, kot da bi Luna padla na Zemljo. Ena takšnih je tudi biografija ene največjih slovenskih igralk 20. stoletja, Milene Zupančič," so besede, s katerimi so pospremili biografijo slovenske igralske legende, ki jo je napisal Tadej Golob.
Biografija Kot bi Luna padla na Zemljo je nastajala ob pogostih pogovorih med Tadejem Golobom in Mileno Zupančič. Leto in pol sta se dobivala, najprej dvakrat, kasneje enkrat na teden. Igralka pravi, da jo je pisatelj spraševal o stvareh, o katerih rada veliko govori. On pa je bil potrpežljiv poslušalec.
"Strinjala sva se, da to, kar počneva, ne sme biti kronološka biografija v smislu: najprej sem se rodila, potem sem šla v osnovno šolo … na akademijo … in moja prva predstava je bila ta in ta in druga ta in ta … pa dobila sem vse nagrade, kar se jih je dalo … Od tu naprej pa dolgo nisva vedela, kako in kaj," na platnicah knjige pojasnjuje igralka.
"Potem je nekega dne omenila, da gre skoraj vsak dan na pokopališče, pa kako je te občutke, ko stoji ob grobu, ob grobovih svojih domačih in prijateljev, uporabila tudi v svojih predstavah in jo je bilo tega skoraj sram, in je steklo," pa je kot uvod v zgodbo o življenju velike igralke zapisal Golob.
In res, biografija Milene Zupančič se ne začne z njenim rojstvom, temveč nepričakovano – s prvim novembrom, ki je bil v družini igralke velik praznik.
Tadej Golob in Milena Zupančič sta se leto in pol dobivala ter pogovarjala - iz teh pogovorov pa je nastala njena biografija.
Izjava, s katero jo je zaznamoval Pino Mlakar
Knjigo o življenju Milene Zupančič je Tadej Golob naslovil Kot bi Luna padla na Zemljo. Gre za stavek plesalca in pedagoga Pina Mlakarja, ki je bil na akademiji Milenin profesor.
Gre za metaforo, močen stavek, povezan z igralko, kot jo doživlja pisatelj. "Kot da bi Luna padla na Zemljo, je, kot je padla Milena v Slovenijo," je v Kinodvoru na pogovoru ob izidu knjige o ozadju naslova povedal avtor biografije.
"Najbrž je bil Pino Mlakar tisti, ki je prepričal komisijo, da me sprejme"
Pino Mlakar, kot v knjigi pripoveduje igralka in kar to izpostavila tudi na pogovoru, je bil v komisiji na igralkinih sprejemnih izpitih na akademijo, potem pa tudi njen profesor.
"Najbrž je bil on tisti, ki je prepričal komisijo, naj me sprejme, in sklepam, da prav zaradi mojega poguma. Počaščena sem bila, ko sem dobila Prešernovo nagrado za življenjsko delo in je na podelitev prišel tudi gospod Mlakar. 'Prišel sem, ker ste jo vi dobili,' je rekel, ker res ni prišel kamorkoli. Jaz pa sem mu rekla: 'Gospod profesor, če ne bi bilo vas, tudi jaz danes ne bi stala tukaj'."
Kot pisatelj nimaš veliko stvari v svojih rokah
Sicer pa avtor o nastanku biografije težko govori, saj je ta potekala brez načrta, prav tako kot ni šablonska njena zasnova. "Z Mileno sva se dobivala in dobivala," to pa se je nato ob dialogu, zgrajenem na zaupanju, prelilo v besedilo, ki je opisovanje in preigravanje občutkov, spominov, misli, pogledov …
Nastalo je "dolgo pričakovano" in "dragoceno besedilo", v katerem skozi "igralkino življenjsko pripoved (po)doživimo našo polpreteklo zgodovino ter premislimo številne velike sodobne dileme", so tudi besede, natisnjene na platnici. Gre za "tenkočutno, duhovito in premišljeno zgodbo o življenju, nad katerim je 'Bog ornk roko držal'."
Po grobovih pridejo cigarete in kis
Po uvodnem poglavju o obiskovanju grobov sta se sogovornika posvetila igri, nato cigaretam in jabolčnemu kisu, ki ga igralka pripravlja sama, kar pa je sogovornika spet odpeljalo h gledališču, Hamletu in nato naprej v umetničino življenje in delo ter nekdanjo družbeno resničnost. Zgodba Milene Zupančič je v knjigi prepletena tudi z različnimi zapisi ljudi, povezanih z njo.
"Pomembno se mi je zdelo, da se sliši tiste, ki jih imam rada, ki so pomembni in veliki ljudje v mojem življenju. Brez njih bi bilo moje življenje siromašno," pravi igralka. V knjigi so tako zgodbe Radka Poliča, Dušana Jovanovića, Toneta Partljiča, njene hčerke Maše in drugih.
Biografija, ki je ohranila igralko
"Redki so biografi, ki znajo ohraniti osebo, o kateri pišejo," je svoj pogled na zapis o svojem življenju še predstavila Milena Zupančič.
Tadej Golob jo je ohranil, poudarja. "Mojega načina govorjenja ni prevajal v knjižno slovenščino. Vseeno je, ali bo to komu všeč ali ne. To sem jaz."
