Petek, 31. 8. 2018, 18.35
5 let, 7 mesecev
Ljubljanski most, ki so ga zgradili cesarju v čast
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,66
2
Jubilejni most Franca Jožefa I., današnji Zmajski most, kmalu po odprtju leta 1901.
Zgodbe in zgodovina v mestu so pogosto povezane z mostovi, kar drži tudi za Ljubljano. Ena od njenih osrednjih horizontalnih povezav čez reko je tudi Zmajski most, na mestu katerega je nekoč stal leseni Mesarski most.
Eden od ljubljanskih "zaščitnih znakov", ki povezuje bregova Ljubljanice, secesijski Zmajski most, je ob kulturni dediščini tudi tehnični spomenik. Zgrajen je bil med letoma 1900 in 1901, poseben pa je tudi zato, kjer je ob nastanku predstavljal prvo pravo železobetonsko konstrukcijo pri nas in je bil v tistem času eden največjih tovrstnih mostov v tedanji Evropi.
Prva asfaltna površina v Sloveniji
Primat pa je imel tudi zaradi asfaltne površine, saj so jo na takrat imenovanem Jubilejnem mostu Franca Jožefa I. pri nas prvič položili.
Ena od ljubljanskih ikon - Zmajski most, ki ima tudi politično zgodovino.
Prvi železobetonski most pri nas
Na mestu, kjer se zdaj na prometni povezavi nad reko vzpenjajo znameniti ljubljanski zmaji, je pred njim v 19. stoletju stal leseni Mesarski most. Potem ko je bil ta dotrajan in dodatno poškodovan še v ljubljanskem potresu leta 1895, so tekli načrtih za njegovo novo podobo.
Za nadomestilo lesenega mostu se je Ivan Hribar začel potegovati takoj, ko je prevzel župansko mesto. Prvi natečaj so zanj tako razpisali že leta 1896, saj si je Hribar prizadeval, da bi bila nova rečna povezava v mestu, posvečena spominu 40-letnice cesarjeve vlade, narejena čim prej. A ti načrti se niso izšli, saj zaradi novih osuševalnih del na Ljubljanskem barju takrat še niso vedeli, kakšna bo struga Ljubljanice v prihodnje.
Že konec 19. stoletja so sicer kljub temu nastali predlogi za novi ljubljanski most, a leta 1900, ko je postalo jasno, da bo Ljubljanica na tem delu široka 33 metrov, so izvedli nov natečaj.
Za takrat inovativno konstrukcijo po tehniki avstrijskega inženirja Josefa Melana so se odločili zaradi gradbenih in vzdrževalnih stroškov, ki so bil za razliko od kamnitega mostu nižji. Secesijsko podobo je most dobil po načrtih dalmatinskega arhitekta Jurija Zaninovića, učenca dunajskega arhitekta Otta Wagnerja. Predlog je Hribarja prepričal tudi zaradi njegove monumentalnosti.
Od levov in orlov do zmajev
Ohranjene zgodbe govorijo o tem, da so bili sprva namesto zmajev predvideni na njem kipi krilatih levov. Zapisano pa je tudi, da so predlog arhitekta Zaninovića, da na mostu postavijo zmaje, najprej zaradi previsokih stroškov zavrnili. A ko je mestni stavbni odbor zavrnil predlagane piramide, ki naj bi stale namesto zmajev, so se na koncu vseeno odločili za zmaje.
Kot je o zgodovini Zmajskemu mostu v enem od svojih starejših prispevkov napisal umetnostni zgodovinar Damjan Prelovšek, je bila prva zamisel arhitekta Zaninovića celo most z betonskimi stebri, dvoglavimi orli in kovinskimi venci. A ujede je Hribar zavrnil z odgovorom, da bi ti ovirali preglednost in bi bili tako stroški zanje neupravičeni.
Danes je obisk Zmajskega mostu, fotografiranje z zmajem ali le kipa nujni del turističnega obiska Ljubljane.
Odprtje Jubilejnega mostu
Jubilejni most, katera gradnja je imela tako politično kot praktično vlogo, ki je sovpadla s popotresno obnovo Ljubljane in ureditvijo naraščajočega prometa v mestu, je bil slovesno odprt 4. oktobra leta 1901.
Obe fasadi mostu sta bili opremljeni z napisi in reliefi, na njegovi površini pa izpisani letnici 1848 in 1888, ki govorita o jubileju Franca Jožefa I. Pri čemer pa je bila politična vloga mostu tudi ta, da je Hribar nanj namestil spominski zapis v slovenščini.
Župan Ivan Hribar je ob slavnostnem odprtju mostu leta 1901 tega opremil tudi s spominsko tablo v slovenščini, kar je bilo del prizadevanj za uveljavitev slovenskega jezika v javni rabi.
Pri čemer je šlo za županovo gesto v smeri uveljavitve slovenskega jezika v javni rabi. Govorimo namreč v času, kot to v zgodovinsko-politični kontekst umeščajo tudi na spletni enciklopediji naravne in kulturne dediščine na Slovenskem Dedi, ko je bilo v Ljubljani na trgovinah polno nemških napisov.
Jubilejni most Franca Jožefa I. pa je sčasoma dobil novo ime. Leta 1919 so mu vzeli prvotno ime, postal je Zmajski most, kar je prav tako mogoče prebirati skozi politično dogajanje, zapisano v prostor. V tem primeru usmerjeno k preglasitvi avstro-ogrske preteklosti s slovensko narodno zgodovino.
2