Petek, 22. 12. 2017, 17.12
6 let, 4 mesece
Ljubljanska stavba, ki je ni več
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,90
5
Koslerjeva palača, tudi Kozlerjeva hiša ali dvorec, je nekoč stala približno tam, kjer je Konzorcij, le malo bližje Slovenski cesti, tam, kjer je postajališče pred knjigarno. Ko so jo leta 1961 zaradi širitve tedanje Titove, današnje Slovenske ceste, porušili, so razmišljali o njeni premestitvi v arboretum Volčji potok.
Baročna palača je bila zgrajena med letoma 1750 in 1752, avtorstvo so v preteklosti pripisali drugim arhitektom, dokler ni Damjan Prelovšek odkril, da se je pod njene načrte podpisal Candido Zuliani, je zapisano v blogu Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Od odvetnika do trgovca
Koslerjeva palača je veljala za enega najlepših baročnih spomenikov. Zamišljena je bila kot vrtna palača z glavno fasado na ulico in vrtovi, ki so jo obdajali na treh straneh. Njen investitor je bil odvetnik Janez pl. Pichentall.
Stavba je leta 1848 prišla v roke trgovca Janeza Kozlerja, čigar sin je začel prodajati zemljišče okrog nje, na nekdanjih vrtovih so zrasle hiše, ki stojijo ob današnji Tomšičevi in Beethovnovi ulici.
Nekdanja Kozlerjeva hiša je nekoč stala približno tam, kjer je Konzorcij, le malo bližje Slovenski cesti, tam, kjer je postajališče pred knjigarno.
Ugovori niso pomagali
Kozlerjevo stavbo so ob širitvi nekdanje Tivolske ceste kljub ugovorom v začetku 60. let prejšnjega stoletja podrli. V strokovnih predlogih in študijah, ki so bili del natečaja za trgovsko hišo Nama, so arhitekti ponudili rešitve za njeno ohranitev in vključitev v spremenjeno mestno situacijo. Vendar so se mestne oblasti kljub temu odločile za rušitev.
Ozadje hiše iz leta 1957.
Ozadje hiše iz leta 1957.
Ponovitev hiše v arboretumu
To je nato pospremila zamisel, da njeno rekonstrukcijo naredijo v arboretumu Volčji potok, kamor so določene dele stavbe sicer prepeljali, a je nikoli niso ponovno postavili. Kot piše v knjigi Ljubljanske metamorfoze Darinka Kladnik, so večji del njenih ostankov raznesli ljudje in od Kozlerjeve hiše ni ostalo veliko.
Ljubljana iz leta 1959.
5