"Lahko se sprenevedaš pred drugimi, pred sabo se ne moreš"

"Ljudje in njihove zgodbe so stična točka mojih fotografij," pravi mednarodno uveljavljeni umetniški fotograf Robert Hutinski iz Celja.

1 / 13

Foto: Robert Gorjanc

2 / 13

Foto: Robert Gorjanc

3 / 13

Foto: Robert Gorjanc

4 / 13

Foto: Robert Gorjanc

5 / 13

Foto: Robert Gorjanc

6 / 13

Foto: Robert Gorjanc

7 / 13

Foto: Robert Gorjanc

8 / 13

Foto: Robert Gorjanc

9 / 13

Foto: Robert Gorjanc

10 / 13

Foto: Robert Gorjanc

11 / 13

Foto: Robert Gorjanc

12 / 13

Foto: Robert Gorjanc

13 / 13

Foto: Robert Gorjanc

Njegove odmevne ustvarjalne dosežke so zdaj prepoznali in nagradili tudi doma. Tako da mu je Mestna občina Celje (MOC) v t. i. umetniški četrti brezplačno dodelila prostor za fotografski atelje.

Robert Hutinski (1969) pravi, da je bila fotografija medij, ki ga je vseskozi privlačil, resno pa se je začel z njo ukvarjati pred desetimi leti. Ko je, doda, nastopila faza, ko se enkrat moraš nekje ustvarjalno opredeliti in ustaliti. "Vedno me je privlačila izrazna fotografija, kar pomeni, da fotografija ni le dokumentarni posnetek trenutka, marveč mora imeti dodano vrednost. V bistvu izhajam iz slikarstva, saj želim s fotografijo prikazati svoj imaginarni svet, filozofijo svojega fotografskega ustvarjanja," pojasnjuje Hutinski.

Ročna izdelana knjiga med naj desetimi na svetu Po objavi fotografij iz te serije v mednarodnih priznanih revijah mu je londonska založba Akina Books izdala ročno izdelano knjigo, ki jo je urednik revije 1000 Words Photography Magazine Tim Clark uvrstil med top 10 fotografskih knjig leta 2013.

V ospredju ideja in človek Glede metode dela pa Hutinski pravi, da je ključna ideja, ki jo moraš osmisliti, razdelati in se potem lotiti fotografiranja za serijo, vsebino, ki jo želiš predstaviti. "Ne gre torej za naključne fotografije, iz katerih bi potem prihajale ideje," še poudarja Hutinski.

Kakšne motive išče za svoje fotografije, je odvisno od serije, ki jo pripravlja. "Sama pokrajina ga ne pritegne, vedno je v ospredju človek, ljudje, o katerih skozi fotografijo predstavim njihove zgodbe," pravi Robert Hutinski.

Iz takšnega pristopa je nastala serija 20. stoletje, v katerih se zrcalijo zgodbe nas in naših sopotnikov in so hkrati kolektivni in individualni spomin na dogodke in ljudi v Celju, njegova fotointerpretacija zgodovine in sedanjosti Celja. S to serijo in še nekaterimi drugimi ter s tem povezanimi razstavami ter objavami predvsem v tujih specializiranih fotografskih in umetniških revijah je že opozoril nase tako domačo kot tujo strokovno javnost.

Genskemu zapisu ne moreš ubežati V zadnjem času pa je širši mednarodni odmev doživela serija Atavizem. "Gre za družinski zgodovinski album in refleksijo na genski zapis prednikov, ki se mu, če želiš ali ne, ne moreš izogniti. Svoje biti, svoje zgodovine ne moreš zanikati. Si to, kar si. Ne moreš se sprenevedati, lahko se pred drugimi, pred sabo pa se ne moreš." Serija je sestavljena iz starih fotografij, ki so del zbirke Osrednje knjižnice Celje in fotografij njegovih prijateljev.

Za zdaj za slavo, honorarji pridejo z vabili galerij Do zdaj je poleg številnih objav v revijah pripravil 20 serij fotografij, pet samostojnih razstav in sodeloval še v desetinah skupnih razstav. "Za zdaj gre pri vsem tem bolj za prepoznavnost kot omembe vredne honorarje. Za knjigo Atavizem so mi res ponudili honorar, a sem se raje odločil za nekaj izvodov knjige," pravi Robert Hutinski, sicer zaposlen kot knjižničar v Osrednji knjižnici Celje.

"Prava zgodba s honorarji se začne, ko te začnejo vabiti galerije. Trenutno se dogovarjam z neko newyorško galerijo in upam, da se kaj izcimi iz tega," doda Hutinski.

Grenki spomini na Kijev Iztekajočega se leta pa se bo spominjal tudi z nekaj grenkobe. Poleti bi se namreč moral s svojo serijo Ecce Homo tudi osebno udeležiti razstave v Kijevu, ki jo je v okviru projekta Memorial pripravil skupaj s fotografom iz Češke in fotografinjo iz Rusije. Kot pravi, so organizatorji bili pripravljeni plačati stroške bivanja, za potne stroške pa so prosili slovensko ambasado v Ukrajini, a ta ni pokazala interesa za to. Mu je pa lahko v zadoščenje, da je njegovo serijo Ecce Homo kijevski nacionalni muzej vzel za svojo stalno zbirko in naj bi prihodnje leto tam pripravil samostojno razstavo.

Atelje kot galerijo deli z drugimi umetniki Prostore za umetniško delo, v velikosti 65 kvadratnih metrov, ki mu jih je celjska občina podelila zaradi odmevnih ustvarjalnih dosežkov, se je odločil deliti z drugimi ustvarjalci v umetniški četrti. "Ocenil sem, da ne potrebujem tako velikega prostora, zato sem ga pol odstopil za galerijo, kjer bi tudi drugi, predvsem kolegi iz umetniške četrti, lahko domačim obiskovalcem, pa tudi turistom, predstavili svoje delo," še pove Robert Hutinski. Prihodnje leto sicer želi v tej galeriji pripraviti tudi razstavo treh odličnih mednarodnih fotografov.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano