Sreda, 27. 7. 2016, 14.10
6 let, 7 mesecev
Grad, kjer bosta večerjala Putin in Pahor
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,58
3
Po slovesnostih, ki bodo potekale v spomin na 100-letnico Ruske kapelice pod Vršičem, se bo ruski predsednik Vladimir Putin z Borutom Pahorjem v soboto zvečer srečal na večerji na gradu Brdo na Gorenjskem. Grad je star več kot petsto let, danes pa je prava zakladnica kranjske aristokratske zgodovine.
Danes je grad Brdo pri Kranju s prostornim, skrbno urejenim parkom in gozdovi najbolj znan in najbolje opremljen protokolarni objekt v Sloveniji, pa tudi priljubljen kraj za poroke, kongresne dogodke ali sobotni izlet.
V svoji poltisočletni zgodovini je bilo posestvo dom neobičajnih ljudi, ki so pomembno zaznamovali našo deželo, v zadnjem obdobju pa na njem sprejemamo visoke obiske, monarhe, cerkvene dostojanstvenike in svetovne državnike. V soboto bo grad gostil ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki ga je obiskal že marca 2011.
Strel puške je določil velikost posesti
Po gradu, ki je bil nazadnje obnovljen leta 2007, leto zatem pa razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, smo se v družbi Aljaža Praprotnika iz JGZ Brdo sprehodili z diktafonom, kamero in fotoaparatom v rokah.
Dvorec Brdo je bil prvič omenjen že leta 1446, ko je rodbina Egkh (grofje Brdski) z bližnjim mestom Kranj izmenjala zemljišči. Takrat je na posestvu stal renesančni kastelni dvorec. Leta 1510 je cesar Maksimiljan I. Habsburški na Dunaju podpisal dovoljenje za gradnjo gradu Brdo, goriški deželni glavar in kranjski vicedom Jurij Brdski pa je postavil prvi renesančni dvorec na Kranjskem.Brdski so grad zasnovali po tedanji renesančni maniri kot stavbo s štirimi trakti in prav toliko obrambnimi stolpi rombaste oblike ter notranjim arkadnim dvoriščem.
Janez Vajkard Valvasor: prijetno žuboreči potočki in radost vzbujajoči gozdovi
Nad gradičem Brdo je bil očaran tudi Janez Vajkard Valvasor, ki je v Slavi vojvodine Kranjske (1689) omenil prijetno žuboreče potočke in radost vzbujajoče gozdove na posestvu.
Brdo je mednarodno veljavo dobilo v obdobju, ko je tam živela rodbina Zois (1753–1929). Posest je na dražbi kupil premožni veletrgovec, podjetnik in lastnik fužin Michelangelo Zois. Pred smrtjo jo je prepustil Žigi Zoisu, izobražencu in mecenu, ki je podpiral književnost.
Z bratom Karlom sta na Brdu med drugim zasnovala prvi alpski botanični vrt v Sloveniji in grajski park zasadila z več kot deset tisoč rastlinami.
Zoisovi so v veliki meri zaslužni tudi za eno od najbogatejših knjižnic na naših tleh. Njena posebnost so številni izvirniki, med drugim tudi Dalmatinova Biblija in Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske. Z leti, predvsem med obema vojnama, je bila knjižnica precej izropana, danes v njej hranijo okoli osem tisoč knjig.
Kraljeva družina grad preoblikuje v rezidenco po zgledu toskanskih vil
Leta 1935 je gradu sijaj vrnila jugoslovanska kraljeva družina Karađorđević, ki ga je prenovila, zemljišče pa preuredila, tako da je Brdo postalo ena od najlepših posesti v Kraljevini Jugoslaviji. Grad je postal protokolarna rezidenca z vrtom po vzoru toskanskih vil.
Leta 1947 je posest z odlokom o nacionalizaciji prešla v last Izvršnega sveta SFRJ, grad so v 50. letih temeljito prenovili po načrtih arhitekta Vinka Glanza, pozneje pa arhitekta Igorja Lunačka. Brdo je postalo rezidenca predsednika Josipa Broza - Tita. Ta je vanjo v presledkih prihajal vse do svoje smrti leta 1980.
Razkošna zlati in srebrni salon
Posest je bila jugoslovanskemu predsedniku všeč zaradi več razlogov. Blizu sta bili Ljubljana in letališče, na posesti je lahko gostil državniška srečanja, obiske in konference, posebej v okviru gibanja neuvrščenih.
Predvsem pa je užival v naravi, ki obkroža grad. Bil je ljubitelj lovstva, na skrbno varovanem posestvu se je lahko sprostil in svobodno sprehajal, pove Aljaž Praprotnik. Zanimiva je tudi anekdota, ki pravi, da se je Tito v želji po anonimnosti kdaj preoblekel v hlapca in se sprehajal zunaj ograjenega posestva. Njegovim varnostnikom to seveda ni bilo všeč.
Tito in njegova žena Jovanka sta imela v prvem nadstropju vsak svoja predsalon in salon. Tito je v razkošnem zlatem salonu gostil visoke obiske, Jovanka pa je prve dame in druge spremljevalke sprejemala v svojem srebrnem salonu.
V zlatem salonu visijo le portreti žensk
Zlati salon je izjemno razkošen, poln ročno izdelanega izrezljanega in pozlačenega pohištva ter številnih umetniških del. Ta je maršal večinoma prejemal v dar, zanimivo pa je, da v zlatem salonu visijo le podobe žensk.
"Vemo, da je bil Tito njihov oboževalec," ob ogledu salona pove Aljaž Praprotnik, ki mu je neki obiskovalec dejal, da bi, tudi če ne bi vedel, kdo je dal salon opremiti, vedel, da je pripadal Titu. Prav zaradi portretov na steni.
Tudi sicer je notranjost gradu ostala takšna, kot sta jo pustila zakonca Broz. Ta sta med obema salonoma imela tudi svoje zasebne prostore, vsak svojo in skupno spalnico.
V pritličju je tudi lovska soba, kjer sta se Tito in Jovanka poveselila s svojo družbo, hkrati pa na ogled postavila svoje trofeje. Tam je tudi medved, ki naj bi ga v grajskih gozdovih ustrelila Jovanka.
Grajski saloni in hodniki se ponašajo z bogatimi zbirkami kipov in slik slovenskih in tujih umetnikov, veliko je stilnega pohištva iz različnih zgodovinskih obdobij, razkošnih kristalnih lestencev ter dragocenih preprog.
Brdo danes – tudi nogometna rezidenca
Tito je na Brdu, takrat že zelo bolan, preživel tudi zadnja leta svojega življenja. Od tod so ga januarja 1980 tudi odpeljali v Univerzitetni klinični center v Ljubljani, kjer je maja istega leta umrl. Urbana legenda pravi, da so se ob njegovi smrti ustavili kazalci ure v grajski knjižnici, kjer je za delovno mizo preživljal veliko časa. Lesena ura za vrati tam še danes ne tiktaka.
Danes je posestvo Brdo pri Kranju živahno protokolarno in kongresno središče. Na posesti so slovenski državniki gostili že številne pomembne goste, med drugim britansko kraljico Elizabeto II., papeža Janeza Pavla II., ameriška predsednika Billa Clintona in Georgea W. Busha, ruskega predsednika Vladimirja Putina in ruskega predsednika vlade Dmitrija Medvedjeva ter britanskega premierja Davida Camerona.
Na več kot štiristo hektarjev velikem zemljišču se raztezajo gozdovi z nizom enajstih jezer in številnimi potočki. Na sprehodu po parku lahko občudujemo bogat rastlinski in živalski svet, nekdanjo grajsko pristavo, kiparsko zbirko, čebelnjak s panjskimi končnicami slovenskih slikarjev, kozolce toplarje. Morda bo nekoč na Brdu spet zrasla oranžerija, rastlinjak z eksotičnimi rastlinami, kot si ga je zamislil Karl Zois.
Najnovejša pridobitev posesti je novo vadbeno igrišče s pripadajočo infrastrukturo Nacionalnega nogometnega centra.
3