Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Deja Crnović

Petek,
13. 11. 2015,
11.25

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

knjige Darwin Marx

Petek, 13. 11. 2015, 11.25

8 let

Evolucija in komunizem: ideji, ki sta spremenili svet

Deja Crnović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Britanska javnost je izbrala najvplivnejše knjige, ki so spremenile svet. Zmagal je Darwin, takoj za njim pa sta se uvrstila Karl Marx in Friedrich Engels.

Knjiga O nastanku vrst: z delovanjem naravnega odbiranja ali ohranjanje prednostnih ras v boju za preživetje Charlesa Darwina je po mnenju britanske javnosti najvplivnejša akademska knjiga vseh časov. Zanjo je glasovalo kar 26 odstotkov vprašanih.

Na drugo mesto se je uvrstil Komunistični manifest Karla Marxa in Friedricha Engelsa, na tretje Zbrana dela Williama Shakespearja, na četrto Platonova Republika in na peto Kritika čistega uma Immanuela Kanta, poroča Guardian.

Med najvplivnejšimi deli tudi leposlovje V okviru tedna akademske literature, ki poteka v Veliki Britaniji, je žirija, sestavljena iz strokovnjakov in strokovnjakinj s področja znanstvenega založništva in knjižničarstva, sestavila seznam 20 knjig, ki so spremenile svet, nato pa je javnost glasovala, katera med njimi je najvplivnejša.

Med deli niso zgolj znanstvene knjige, saj je komisija med dvajseterico uvrstila tudi roman 1984 Georgea Orwella in Zbrana dela Williama Shakespearja, s čimer so želeli preizprašati tudi naše predpostavke o tem, kaj je akademsko delo in kako vidimo prihodnost tovrstnih knjig.

Med dvajseterico štiri feministične ikone Med 20 knjigami so bila še dela Stephena Hawkinga, Niccola Machiavellija, Adama Smitha in Alberta Einsteina. Med dvajseterico so bila samo štiri dela avtoric, med njimi Nema pomlad Rachel Carson, ki govori o negativnih učinkih pesticidov na živa bitja, vse štiri pa so po mnenju žirije feministične ikone.

Zagovor pravic ženske … ter kritične opazke o političnih in moralnih vprašanjih Mary Wollstonecraft je feministični manifest iz leta 1792, Simone De Beauvoir je s knjigo Drugi spol postavila prelomno tezo, da se ženska ne rodi ženska, temveč to postane, Germaine Greer pa je leta 1970 v knjigi Ženski evnuh pisala o tem, kako tradicionalna družina žensko seksualno zatira.

Ne spreglejte