E-knjige, prihodnost branja?

V Sloveniji se je izoblikoval krog bralcev, ki živi popolnoma mimo slovenskega založniškega in knjižničnega sistema, saj nakupujejo v velikih tujih spletnih knjigarnah in berejo izključno knjige v angleščini, je pokazala raziskava Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji.

"To so bralci, ki letno preberejo po 20 knjig. Knjige v angleščini med drugim berejo zato, ker je do njih mogoče priti brezplačno," je povedal Miha Kovač, eden izmed avtorjev raziskave, ter dodal, da eno od težav e-knjig vidi v tem, da v Sloveniji zanje še nimamo izdelanega dobrega poslovnega modela.

"E-knjiga je v Sloveniji in tudi v Evropi zaradi višjih davkov in dražjih avtorskih pravic dražja od tiskane knjige." Poudaril pa je tudi, da se bo z večjim pojavom e-knjig spremenila vloga knjigarn in knjižnic.

Slovenski spletni knjižnici Na slovenskem trgu delujeta dve spletni knjižnici in knjigarni, Biblos in e-emka. V Biblosu, za katerega skrbi založba Beletrina, se lahko pohvalijo s šest tisoč stalnimi uporabniki, ki so si v preteklem letu knjižne naslove prek slovenskih splošnih knjižnic izposodili več kot 12.000-krat.

"Moram pa poudariti, da je število izposoj knjig krepko višje od števila nakupov knjig, teh nakupov je bilo v celotnem letu 2014 namreč le tisoč. A že prvi meseci leta 2015 napovedujejo znatno rast tudi v tem segmentu," je povedala Renata Zamid, vodja servisa Biblos.

V Biblosu je trenutno na voljo 1.200 različnih naslovov knjig okoli 40 založnikov, nabor knjig in založb je z vsakim letom večji, veča pa se tudi število uporabnikov portala in e-knjig na splošno. Maja bodo na Biblosu na voljo prvi naslovi v hrvaščini, privlačen nabor leposlovja je pripravila založba Fraktura. Najprej so s pomočjo subvencije Javne agencije za knjigo (in že pred tem) v e-pub (standardni e-knjižni format) pretvarjali svoje starejše izdaje, zdaj pa hkrati s produkcijo novega naslova v fizični obliki opravijo pretvorbo v e-obliko. Njihova lestvica najbolj branih knjig se ujema z lestvicami najbolj branih in najbolj prodajanih slovenskih knjig, tako so na prvih treh mestih Vesna Milek, Goran Vojnović in Miha Mazzini, a posebej v oči bode ime Bojan Ekselenski, ki je s svojimi deli med avtorji, za katere je zanimanje največje. Elektronske knjige so zanimive za samozaložnike "Elektronske knjigarne so še posebej zanimive za samozaložnike, saj imajo v njih enak položaj kot avtorji, katerih dela izhajajo pri založbah in lahko dosežejo večjo vidnost kot kadarkoli do zdaj. Na svetovnih lestvicah prodaje e-knjig se med top 10 redno znajde vsaj en samozaložnik in v Sloveniji ni nič drugače," še doda Renata Zamida in pove, da je v Sloveniji trg elektronskih knjig za zdaj zelo butičen ter da je še dolga pot do 10- ali 20-odstotnega deleža prodaje e-knjig.

Bo Amazon kdaj dovolil slovenščino? Miha Mazzini, pisatelj, ki se lahko pohvali s prvo slovensko e-knjigo, in sicer z romanom Drobtinice, ki ga je prek svoje spletne strani javnosti ponudil v letu 2002, meni, da e-knjige vsekakor bodo, a vprašanje, v kakšnem obsegu in kdaj.

"Ko bo Amazon, največja spletna knjigarna, končno dovolil slovenščino, bo pokril izposojo in nakupovanje. Je pa res, da se mu z miniaturnim narodom (še) ne ljubi ukvarjati. Pri Applu so že slovenske knjige, je pa res, da nimajo pravega, namenskega bralnika. Medtem pa mi lahko počnemo, kar hočemo. Nekaj časa je obstajala celo utvara, da bi imeli Slovenci poseben bralnik za slovenske e-knjige. Bizarno."

Kako se založbe spopadajo s spremembami, ki jih prinaša e-knjiga? So v koraku s časom? V največji slovenski založbi Mladinska knjiga se strinjajo, da je prihod e-knjige že povzročil velike spremembe v svetu založništva in knjigotrštva. Ker že 70 let s svojimi programi sledijo trendom in se prilagajajo novim razmeram na slovenskem knjižnem trgu, menijo, da bodo prav oni naredili prve resne in opazne korake v smeri razvoja e-knjige na našem trgu. Z e-emko ta razvoj že nakazujejo. V knjigarni Učila menijo, da se velike spremembe v založništvu dogajajo na anglosaksonskih trgih ter da za Slovenijo in države z malo prebivalci to ne drži.

Nekaj podobnega menijo tudi pri založbi Modrijan. Pri njih tudi ni knjig v elektronski obliki, saj zanje ni povpraševanja. "Kakor je mogoče sklepati iz prodaje na Amazonu in pri nas v e-emki, so e-uspešnice žanrski, pretežno lahkotni ljubezenski romani, teh pa ne izdajamo. Naše kupce zanima vsebina knjig, in ne njihov "nosilec". Če torej želijo prebrati knjigo, kot je recimo Podivjana celina, jo pač kupijo v obliki, v kakršni je na voljo. Nimam občutka, da zato ne bi bili v koraku s časom," meni Bronislava Avbelj, glavna in odgovorna urednica založbe.

Javna agencija za knjigo z razpisom izdaje e-knjig Letos bo Javna agencija za knjigo objavila že tretji razpis za podporo izdajanja subvencioniranih knjig v e-obliki.

Samo Rugelj, prav tako eden izmed avtorjev že prej omenjene raziskave, dodaja, da bo treba nadaljevati izdajanje e-knjig. V nasprotnem primeru, če torej tudi v slovenščini ne bo obstajal soliden nabor knjižnih naslovov v e-obliki, se bodo napredni nakupovalci knjig povsem navadili na kupovanje e-knjig samo v tujih jezikih.