Torek, 24. 5. 2016, 14.50
6 let, 6 mesecev
Da bodo otroci brali, sta potrebna zanimiva vsebina in zgled staršev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,53
2
Kako pomembno je branje, se zavedajo tako ustvarjalci programa Bralne značke v osnovnih šolah kot avtorji zanimivih zgodb in tisti, ki že dolga leta podpirajo projekt nagrajevanja s knjigami za najbolj zveste bralce. Da bodo otroci branje vzljubili, lahko največ naredijo starši.
Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, pri kateri sodeluje več kot 70 odstotkov vseh osnovnošolcev, letos že trinajsto leto podarja knjige vsem zlatim bralcem, ki so pri Bralni znački sodelovali skozi vsa leta osnovne šole. Letos bodo podarili knjigo z naslovom Album 14:15:16, skupno pa so osnovnošolcem v vseh letih podarili skoraj pol milijona knjig.
Knjiga Album 14:15:16 je antologija sodobnih kratkih zgodb za mladino, ki jo je pripravila in uredila Dragica Haramija.
V izbor je uvrstila 14 slovenskih avtorjev: Mate Dolenc, Marko Kravos, Feri Lainšček, Svetlana Makarovič, Marjana Moškrič, Desa Muck, Tone Partljič, Slavko Pregl, Andrej Rozman Roza, Primož Suhadolčan, Peter Svetina, Bina Štampe Žmavc, Janja Vidmar, Dim Zupan.
Naslov pomeni 14 avtorjev za mlade do 15 leta v letu 2016 in je namenoma zasnovan s številkami, da deluje bolj skrivnostno. "Skrivnosti pri vaših letih nikoli ne škodijo," piše v nagovoru Zlatih bralcev na platnici knjige.
Mladim bralcem je treba branje približati z zanimivo vsebino
V knjigo so umeščena kratka besedila z zanimivo vsebino, ki je primerna za devetošolce, je povedala Dragica Haramija, ki je besedila izbrala. Branje lahko namreč mladim bralcem približamo prav z dobrimi besedili, je prepričan pisatelj Dim Zupan, eden izmed avtorjev.
"S takimi deli, ki bodo kratkočasna, jih bodo zabavala, ki bodo imela hiter tempo razvijanja, da bi lahko tekmovala s sodobnimi mediji. Za gledanje televizije ne porabiš veliko energije, za branje pa kar nekaj, zato bi morala biti besedila tako zanimiva, da bi lahko tekmovala z mediji in ne bi bilo težko pritegniti tiste, ki še ne berejo," je prepričan Zupan.
Da bodo otroci brali, lahko največ naredijo starši
"Seveda bi otroku rekel, naj bere, naj začne jemati knjige v roke, a ni odvisno le od njih. Starši morajo jemati knjige v roke, otroka vzeti k sebi in mu jih kazati, ko pa zna brati sam, pa mu morajo reči, naj jim tudi on kaj prebere, ali pa naj berejo skupaj in se o tem pogovarjajo," svetuje Tone Partljič, ki je tudi eden izmed avtorjev, vključenih v knjigo.
Kot pravi, knjiga ne sme biti dodatna naloga, otrok k branju ne bi silil. "Kot hrana, umivanje, oblačenje mora biti del našega vsakdana tudi knjiga, tako bi se jaz obnašal," razmišlja Partljič.
Zelo je pomembno, da otroci berejo
"Gre za preplet razlogov. Gre za cenjenje slovenskega jezika, za kulturo izražanja, besedni zaklad in podiranje preprek in mej, ki se nam porajajo v glavi in si jih postavljamo sami, ali nam jih postavlja družba. S pomočjo knjige lahko osvojiš ves svet," je povedal Zoran Janko, strateg in nekdanji član uprave Telekoma Slovenije, ki se s knjigo kateregakoli žanra tudi sam sprosti vsak večer pred spanjem in je bil kot otrok tudi sam dobitnik bralne značke.
"Z leti, če otrok ne bi bral, bi mu rekel, da bo ostal neumnež. Jaz pri teh letih ločim ljudi na tiste, ki berejo, in na tiste, ki ne preberejo ničesar. Tisti, ki nič ne berejo, vedno trdijo, da vse vejo, da njih pa ne bo nihče učil. Niti govoriti ne znajo vedno, kričijo, če so jezni, debatirajo. Tisti, ki pa berejo, pa vejo, kako malo so prebrali in kaj vse jih še čaka. Ljudem se to zelo pozna," meni Partljič, ki poudari, da niso problem otroci, temveč je problem v odraslih.
40 odstotkov osnovnošolcev za bralno značko bere vsa leta osnovne šole, vanjo pa je sicer vključenih 72 odstotkov vseh osnovnošolcev.
Bralna značka je projekt, ki osnovnošolce spodbuja k prostovoljnemu branju v prostem času in se razvija kot dopolnilo k pouku slovenskega jezika in književnosti.
"Bralna značka je organizacija, ki je ne poznajo nikjer na svetu in obstaja že več kot 55 let. Slavko Pregl, avtor basni, ki so prav tako vključene v knjigo in ki je pred trinajstimi leti tudi začel zbirati sredstva za akcijo, je bralce Bralne značke označil za najmočnejšo vojsko na svetu. "To je vojska, ki šteje 150 tisoč deklet in fantov in s knjigami osvajajo svetove," je povedal Pregl. Akcija Zlati bralec, zlata bralka je prva in najdlje trajajoča knjižna darilna akcija v Sloveniji, projekt pa že vsa leta podpira Telekom Slovenije, prej Mobitel.
2