Četrtek, 4. 4. 2019, 4.09
5 let
Zigante: znana istrska restavracija, kjer se vse vrti okoli tartufov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,45
Med najuspešnejšimi gostilnami v Istri je ob številnih konobah in ribjih gostiščih tudi restavracija tamkajšnjih tartufarskih mogotcev.
Vemo, kako cene gostinskih storitev v Sloveniji in Istri rastejo, a restavracija Zigante v Livadah pod Motovunom je še posebej draga destinacija. In to kljub temu, da smo jo obiskali v nizki sezoni, ko je na jedilnik prišel črni poletni tartuf (tuber aestivum), ki gotovo ni najdražja istrska gomoljika.
Restaurant Zigante
Livade 7, 52427 Livade, Hrvaška
Telefon: +385 52 664 302
Cena štirihodnega menija, ki smo si ga privoščili, je velikih 77 evrov na osebo brez pijače, šesthodni pa stane že kar neverjetnih 115 evrov. Ob tem je treba vedeti, da jedi, ki so sicer povsem solidne, nimajo nobenega namena presenečati z velikimi avtorskimi odkritji. Še več, pozabijo, da je že pomlad in bi lahko krožnike popestrili s kakšnim zelenjem. Jasno, niti divjih špargljev se niso potrudili nabrati ali pa vsaj kupiti. Že res, da so tartufarska restavracija, pa vendar ...
Spomenik rekordnemu, dobrega 1,3 kilograma težkemu belemu tartufu, ki ga je novembra 1999 "ulovil" Giancarlo Zigante, glava družine (in podjetja).
Po drugi strani je v malce odročni vasici z vegastimi hišami Zigantejeva restavracija ena redkih zanimivosti. Tako dvorišče kot notranjost sta zelo natančno urejena. Tisto, kar je mogoče narediti brez večjega truda in pompa, je na mestu. Lokal je čist, stranišča urejena, kozarci so Zaferranovi, pribor je srebrn in težak. Da, tisto, kar na naši strani meje velikokrat ne deluje, je urejeno.
Tudi vinska karta je preprosto boljša, kot so na naši Obali ali v slovenski Istri. Od slovenskih vin imajo Movio, Kabaja in Marjana Simčiča, sicer pa praktično vso Istro, nekaj drugih delov Hrvaške, Nemčijo, Italijo in Francijo. Najdražji steklenici sta šampanjec Cristal za 670 evrov in barbaresco Costa Russi iz kleti Gaja za 810 evrov.
Mi smo se raje držali nazaj in si pustili točiti hišna vina, ki so se, vsaj bela, izkazala za povsem spodobna. Za začetek so prinesli svežo, nato v bariku zorjeno malvazijo, nato pa še belo in rdečo zvrst. Kolcnilo se nam je le, ko smo opazili ceno – hišna vina stanejo omembe vrednih šest evrov na kozarec!
Da, Zigante ni poceni konoba, kot sta na primer Buščina ali Stari podrum, zato pa ima vse, kar imajo veliki, in sploh ni čudno, da jim je zloglasni Michelin namenil omembo in tri vilice – če poenostavimo, ta ocena pomeni urejenost in udobje restavracije ter odlično strežbo.
Toda - kaj pa hrana? Ob odsotnosti sezonske zelenjave se trudijo predvsem z lokalnimi sestavinami. Imajo našo, piransko sol, hišno olivno olje (istrsko belico in bužo), v prvi vrsti sta boškarin - avtohtono istrsko govedo - in brancin. Za pozdrav so v spremstvu izvrstnega krušnega peciva (bombice, rogljički in makovke s tartufi) prinesli ohrovtov čips s sirom s tartufi, istrski pršut ter na lističe nastrgana gosja jetra.
Čips ohrovta z mladim sirom in tartufi, istrski pršut in "opilki" gosjih jeter
V restavraciji, ki je, kot omenjeno, del velikega tartufarskega sistema Zigante, nadaljujejo s karpačom boškarina z grana padanom in kalčki rukole. Pri mizi čez jed naribajo velike količine črnega tartufa, ki pa v svoji zgodnji poletni različici nima niti približno takšne arome kot njegovi bratje v drugih sezonah.
Boškarinov karpačo
Podobno je bilo z rezanci s tartufi, ki jih pripravijo zgolj na maslu in obložijo z resnim odmerkom svežega sezonskega tartufa. Boljše testenine celo v Istri težko dobite.
Rezanci s tartufi
A kaj, ko so pri glavni jedi povsem popustili. Pri 77 evrih za štiri jedi bi lahko prinesli kaj bolj zanimivega, kot so boškarinove ličnice s cvetačnim pirejem. Tudi v restavracijah z Michelinovimi zvezdicami in vilicami po Evropi so meniji lahko zelo dragi, a so sestavine pri takšnem denarju razkošnejše.
Boškarinove ličnice s pirejem cvetače (in, jasno, tartufi)
A očitno gredo posli tudi tako zelo dobro in tudi ličnice so opravile svoje delo, ko so tudi na njih naribali gomoljiko. Je že tako, da so pri Ziganteju tudi jedi v restavraciji predvsem podlaga za promocijo glavnega posla – tartufov.
In če smo morda malce bentili ob glavni jedi, se je kuhar veličastno vrnil s sladico. V na videz preprosti sladici – sladoled s tartufi, vaniljeva krema in lešnikov drobljenec – so bili okusi odlično uravnoteženi. In ko so na koncu, ob kavi, dodali nekaj solidnih piškotov in pralin, smo bili pravzaprav zelo zadovoljni.
Tartufov sladoled, vaniljeva krema in lešnikov drobljenec ...
... ter sladki grižljaji za slovo
Povzetek
Prestižna in zelo urejena restavracija, ki je del sistema Tartufi Zigante, ponuja preproste istrske jedi iz lokalnih sestavin. Vsaki jedi pripada odmerek tartufov, ki so takrat v sezoni, in letni čas lahko celotno izkušnjo krepko podraži. Če je za šest jedi s poletnim tartufom treba odšteti velikih 115 evrov, je v sezoni belih in zimskih črnih tartufov vse še bistveno dražje.
Karta je, podobno kot po drugih hrvaških gostilnah, ki so v Michelinovem vodniku, dobro organizirana. Ob vinih iz lastnih vinogradov imajo marsikaj iz Istre, nekaj je vin iz drugih delov Hrvaške, nekaj iz Slovenije, Francije, Italije in Nemčije.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
