Torek, 9. 10. 2018, 4.05
5 let, 6 mesecev
Vinske zvezde v Ljubljani: tudi poročni šampanjec princev Williama in Harryja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,56
Obljubljali so dogodek samih presežkov – in mednarodni vinski festival Top Vino, ki je v ponedeljek napolnil Cankarjev dom, ni razočaral. Tam se je namreč zbrala izjemna zasedba tako vinarjev kot obiskovalcev.
Verjetno se bo komu zdelo, da je ponedeljek nenavaden dan za vinski festival, sploh če se ta začne že kmalu po poldnevu. A na festivalu Top Vino, ki sta ga v ponedeljek v Cankarjevem domu organizirala Gašper Čarman in Franci Kek, je bilo hitro jasno, zakaj je to pravzaprav najboljši dan za tovrstne dogodke.
Organizatorja Gašper Čarman in Franci Kek
Resni vinski festivali namreč niso namenjeni le ljubiteljem, ampak tudi profesionalcem, tistim, ki vinarjem naredijo največ posla – trgovcem in gostincem. Predvsem zadnji pa imajo čas zase običajno le ob ponedeljkih, ko so gostilne po večini zaprte.
Iz tujine so prišli tako vinarji kot obiskovalci
Kakor koli že, več kot veseli dejstvo, da smo v ponedeljek v Cankarjevem domu srečali vrsto obrazov iz sveta gostinstva, ne le šefov gostiln, ampak tudi njihove ekipe. To pomeni, da gostinci vlagajo v izobraževanje svojih zaposlenih, s tem pa dvigujejo vinsko kulturo tako v gostilnah kot v Sloveniji na sploh.
Med znanimi gostinci, ki so prišli na festival, sta bila tudi Grega Repovž iz gostilne Repovž in Uroš Štefelin iz Vile Podvin.
"Veseli me, da smo imeli tudi veliko obiskovalcev iz tujine," je ob tem dejal Čarman, "ne nazadnje so bili med obiskovalci najboljši sommelierji Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Srbije."
Na festivalu TopVino se je predstavilo okroglih sto razstavljavcev, dobri dve tretjini sta prišli iz tujine, med njimi je bilo več posebnih, prav tako pa tudi vrsta vinskih zvezdnikov.
Kitajska: država, kjer spijejo vse več vina, vse več pa ga tudi pridelajo
Med prvimi je zagotovo treba omeniti kitajsko klet Chateau Changyu, ki jo je v provinci Ningxia ustanovila nemška vinarska družina Moser. Predstavili so se z laškim rizlingom, klasičnim cabernet sauvignonom in samosvojim, roséju podobnim "belim" cabernet sauvignonom.
Najbolj eksotična vina, ki jih je bilo mogoče poskusiti, so prispela iz Kitajske.
"Kitajska pridela vse več vina, prav tako pa je eden od najpomembnejših vinskih trgov na svetu," je poudaril Čarman, "česar bi se slovenski vinarji morali zavedati." Ob tem je treba omeniti, da je bil častni pokrovitelj festivala kitajski veleposlanik v Sloveniji Ye Hao, ki v svoji domovini odpira vrata našim vinarjem.
Med vini, ki jih na slovenskih vinskih dogodkih sicer ni mogoče pogosto poskusiti, so bila tudi srbska, in v Cankarjevem domu sta se predstavili dve srbski kleti. Aleksandrović je točil svoja monumentalno poimenovana vina, ki prihajajo iz nekdaj kraljevih vinogradov v Šumadiji, Cilić iz Jagodine je znova navduševal s svojimi sauvignoni.
Gruzijska vina, pridelana v kvevrih, amforam podobnih lončenih posodah, je točil gruzijski košarkar Davit Ugrekhelidze, ki se je po končani športni karieri podal v vinski posel in si dom ustvaril v Mariboru.
Šampanjec, s katerim so nazdravljali Kate in William ter Meghan in Harry
Ena od najbolj obleganih je bila miza hiše šampanjcev Pol Roger. Med šestimi šampanjci, ki so jih točili, je bil še posebej zaželen tisti, ki ga na tovrstnih dogodkih običajno ne odpirajo – Sir Winston Churchill, letnik 2002, eden od najprestižnejših in najbolj cenjenih šampanjcev na svetu.
Sir Winston Churchill iz kleti Pol Roger je bil šampanjec, za katerega je bila vrsta na ljubljanskem festivalu najdaljša.
A kot je opozoril zgovorni predstavnik kleti Pol Roger, so prav tako ponosni tudi na svoj osnovni šampanjec, brut reserve. "To je šampanjec, ki so ga pili tako na poroki princa Williama s Kate Middleton kot na poroki princa Harryja z Meghan Markle," je ponosno povedal.
Šampanjec, ki so ga pili na porokah britanskih princev Williama in Harryja.
Med francoskimi vinskimi zvezdniki je bilo v Cankarjevem domu tudi več bordojcev, med njimi imena, kot sta Chateau Smith Haut Lafitte in Chateau Pontet Canet, verjetno najprestižnejše vino tokratnega festivala pa je bilo najslavnejše sladko vino na svetu – Chateau d'Yquem.
Chateau d'Yquem, najslavnejše sladko vino na svetu
Veliko govora o tujih vinih, kaj pa Slovenci?
Okoli 30 slovenskih vinarjev, kolikor se jih je predstavilo na festivalu Top Vino, pomeni jagodni izbor slovenskega vina, je pojasnil Čarman.
Matej Markuš iz malečniške kleti Oskar je prepričan, da je laški rizling tisto vino, ki bi moralo postati paradni konj štajerskih kleti.
Novinca med njimi sta bili štajerski kleti Frešer iz Ritoznoja in Oskar iz Malečnika, manjkali pa niso niti vsi "običajni osumljenci" od Burje, Guerile, Ščurka, Isteniča, Edija Simčiča, Jakončiča in Movie do Marjana Simčiča, ta je točil tudi svojo nagrajeno (in v glavnem že razprodano) rebulo 2016.
Marjan Simčič z rebulo Opoka 2016, večkrat nagrajenim, že skoraj razvpitim, predvsem pa bolj ali manj razprodanim vinom
Med zamejci je medtem absolutno blestela tamkajšnja najbolj znana klet - vina legendarnega Joška Gravnerja je prišla v Ljubljano predstavit njegova hči Mateja, točila je zvrst Breg, rebulo in fantastičen sivi pinot, ki ga stekleničijo le ob najboljših letinah, ta je bil iz leta 2007.
Sivi pinot v znameniti zamejski kleti Gravner stekleničijo le ob izjemnih letinah - ta je iz leta 2007.
Na festivalu ni manjkal niti Tomaž Kavčič, ki je v kotičku za gine in gin tonice predstavljal svoj gin, ob njegovem ginu Monologue pa je bilo mogoče med drugim poskusiti tudi prvi slovenski craft gin Gin Brin in vrsto znanih "sorodnikov" iz tujine.
Ob robu festivala so sicer priredili tudi tri delavnice, predstavnik podjetja Riedel je predstavil in pojasnil, zakaj je dobro različne sloge vina piti iz različnih kozarcev, Primož Lavrenčič iz vipavske kleti Burja pa je predstavil vertikalo - zaporedje letnikov - svojega najbolj znanega vina, bele Burje. Vrhunec je bilo predavanje Caroline Gilby, ene od največjih poznavalk vin srednje in vzhodne Evrope. Ponaša se z najvišjim nazivom v svetu poznavalcev vin, master of wine, in po vsem svetu ocenjuje vina ter predava na najpomembnejših vinarskih šolah in dogodkih, ljubljanskemu občinstvu pa je predstavila slovenske Decanterjeve nagrajence.
