Trattoria da Majda: lokalna goriška zgodba

Ob tem je pomembno vedeti, da gre za sodelovanje med kuhinjo, ki jo vodi mama Majda, in konceptom vinskega bara, ki ga pomaga polniti njena hčerka Katjuša. Kombinacija zagotavlja, da je vrt med dvema hišama v centru Gorice vedno napolnjen z gosti, ki se prav po italijansko ob vinu vedno mastijo s pršutom ali sirom.

Trattoria Da Majda Via Duca d'Aosta 71 34170 Gorizia Telefon: +39 0481 30871

Odprto: od ponedeljka do sobote od 12. do 15. ure in od 19. ure naprej. Ob torkih samo večerje.

Sicer pa je sama gostilna v italijanskih časopisih visoko ocenjena, čeprav je ena redkih v tistih koncih, kjer strežejo tudi v našem jeziku. K Majdi publika z našega konca tudi sicer rada zahaja, je pa res, da so cene lahko zelo ugodne, ob napačni – predragi - izbiri vina pa lahko nerodno poskočijo. V vsakem primeru se lahko za 35 evrov na osebo zelo dobro nasitite, vina pa naročajte po predhodnem posvetovanju, tudi zato, da vam v izjemno bogati kleti poiščejo tisto, kar vas bo res zadovoljilo.

Tistega sončnega ponedeljka smo začeli s kozarčkom francacorta Montedelmo, h kateremu smo se za hip vrnili še tik pred prvo hladno jedjo. Pri Majdi imajo vedno dober pršut, čeprav menjajo proizvajalce v bližnji okolici. Poleti mu dodajo polovico melone, podobno kot hobotnica v solati dobi spremljavo avokada in malih paradižnikov. Zelo osvežilne zgodbe, veliko bolj kot račkin karpačo ...

Sicer pa jedi v samem centru Gorice niso vezane samo na lokalne avtorje in jedi, ampak tudi na letne čase. Pozimi je recimo v glavni vlogi goriški radič, ki je bolj kot solati podoben vrtnicam in ga pripravljajo s solatami in toplimi predjedmi. Tokrat so bile predjedi vezane na pašte. Majda zelo rada polni raviole z rdečo peso, zraven pa jim doda zgolj za odtenek sira. Več materiala je bilo v pašti s pestom. Gre pa za fazo, ko je penino že zamenjal trebbiano Marine Cvetić iz Abruzza. Če le imate možnost, saj internet omogoča praktično vse, si ga kupite; gre za eno najboljših belih "komercialnih" vin, ki smo jih poskusili v zadnjem času. Niti Vie di Romans, katerega rose naj bi podprl glavne jedi, ga ni uspel premagati ...

Pri Majdi v finalu naročite roberspierre, tanke lističe govedine, ki jih popečejo zgolj v nekaj sekundah in jih obrnejo na vročem krožniku pred vami. Zraven se prav po italijansko ne spodobi jesti ničesar, čeprav je včasih po naravni omaki lepo podrsati s kruhom. Izjemna jed in za vroče dni celo bolj priporočljiva kot tuna, ki si jo je privoščil bolj morski del omizja. Mimogrede, pri Majdi se tako ali tako dovolj dobro znajdejo tudi vegetarijanci, pa naj gre za tiste, ki menjajo meso za ribe ali za tiste bolj ortodoksne.

Kaj pa sladice? Klasične, kot sta recimo millefolie ali jabolčni zavitek, so pri Majdi zapoved, vendar jih julija človek res ne more snesti … Izprosili smo si nekaj sadja, češnje, melone in kakopak ingverjev sorbet. Mimogrede, ob koncu, če se ne bojite prometne policije, ali če imate možnost spati v bližnji okolici, stroka priporoča Storico nero. Grappa, ki je močnejša od marsikatere naše žganice.

Povzetek

Majda najbolje kuha, kadar pripravlja lokalne, goriške ali furlanske dobrote. Frika, goriški radič, testenine, napolnjene z rdečo peso ... Navadno pa ima na zalogi tudi izvrsten pršut.

Vinska karta je obsežno čtivo, sicer pripravljena kot eden najboljših vodičev skozi slovenska in italijanska vina, a še bolje boste pili, če boste vprašali za nasvet hišne poznavalce, ki imajo ob naštetem na voljo tudi vse pomembnejše šampanjce.