Stari pisker: burgerji in žar, pa tudi lignji in ananas

Stari pisker v samem središču Celja je sodoben lokal, ki je po eni strani zamenjal Pavčnikov odhajajoči Špengl, po drugi strani pa širši publiki prinesel novodobne recepte iz kuhinje burgerjev in kakovostnega mesa na žaru. Drugače rečeno, pri Špenglu je bilo bolj prazno, v Starem piskru pa je bilo ob dveh naših obiskih nabito polno.

Jasno, pri celjskih zaporih ne morete naročiti v zadnjem času tako opevanih delikates iz Argentine, Nove Zelandije, Japonske ali ZDA, strežejo namreč slovensko meso, a priprava in okusi so približno takšni kot v Ljubljani ali Portorožu. Morda je nekaj manj ponudbe na vinski karti, kjer imajo srebrno radgonsko, Isteničevo Desiree, Santomasov refošk, haložana, Martinčičev cviček, Pullusov Pinky Chick in še nekaj njihovih belih vin. Najdejo se chianti in še nek toskanski rosé, pa chardonnay Bagueri, cabernet sauvignon Ferdinand in Jakončičeva rdeča Carolina.

Lahko bi rekli, da so bolje založeni s pivom, ob laško-unionski klasiki, Heinekenu, Guinnessu in Bevogu natočijo tudi kaj iz serije nekoliko dražjih Fuller'sov in močnih belgijskih pivskih zvarkov. Samo za občutek, med malce daljšo pozno popoldansko malico smo popili Fullerjeva porterja in ipo, Westmalle Dubbel ter Tripel Karmeliet. Še posebej belgijska napitka sta se lepo ujela s hrano, ki se razen v redkih primerih rima z mesom, bodisi z govedino bodisi s piščancem ali prašičkom. Treba je omeniti, da je v ponudbi kar nekaj kozic, nekaj malega polžev in tudi lignjev, drugače pa v nekaterih primerih mesu dodajo eksotične priloge. Ananas, recimo.

Mi smo se eksotiki ognili in začeli s popečenim briejem (morda bi bil boljši kar mlad sir) s poprom. Težko jed konkretnih dimenzij so pospremili s češnjevci v enostavni česnovi omaki. Da bi se še bolj natančno poglobili v skrivnosti predjedi, smo se lotili zelo klasičnih ocvrtih čebulnih obročkov, ki jim podobno kot piščančji ocvrtkom v koruznih kosmičih pristavijo hišno žar omako.

Stari pisker namerava zadovoljiti razmeroma široko publiko. Jedilni list je debel, solate imajo posebno stran, prav tako jedi izpod peke in krače ter različne predjedi, posebej so navedeni tudi različni debelušni burgerji, katerih cene se gibljejo v okolici desetih evrov. Holesterol, Novozelandec, Aloha, Matkurja ... so nekatera malce šaljiva imena njihovih hudo popularnih toplih sendvičev, polnjenih z različnimi polpeti in prilogami, ki jim dodajo ocvrt krompirček in paradižnikovo omako.

A naša pot je šla naprej proti mesu. Svinjsko dober kebab je ime nabodala, pravzaprav velike sablje, na katero nabodejo svinjski kare, papriko, svinjsko ribico, čebulo, paradižnik in pikantno klobaso. Priloga? Tudi tukaj ne popustijo: krompir, riž, ajvar, gorčica, čebula, feferoni. Verjetno je vsega skupaj dovolj za dve osebi, kar gotovo velja za porterhouse stejk, najdražji del govedine (20 evrov za 500 gramov), ki ga je mogoče naročiti na vročem kamnu. Pravijo, da je govedo savinjsko, meso zorjeno mesec dni in da naš kos tehta kakih 850 gramov. S priloženim gratiniranim krompirjem v foliji in z zelenjavo z žara je bila to brez dvoma najboljša jed našega poznega popoldneva, čeprav je res, da smo preskočili jed z najbolj posebnim imenom: BBQ požrtija.

Smo se pa zato lotili sladice. Ob razmeroma neobičajni ponudbi pasijonkinega sufleja, pite z okusom pina colade, topljene čokoladne torte, sorbeta s sumljivim imenom Plava luna in skutne torte z Oreo piškoti smo poskusili jaffa tortico z belim musom, hrustljavčki in pomarančno omako, pa tudi kavo afogatto, kar je v bistvu espresso z malo ruma in vaniljevim sladoledom. In je bilo dovolj, še preveč, zato smo preskočili mošt "iz Štajerske, muškat otonel," kot so nam povedali.

Kaj pa cene? Lahko bi rekli, da je Stari pisker najcenejši med gostilnami, ki v Sloveniji ponujajo sodobno mesno sceno. Verjetno tudi zato, ker mesa ne uvažajo iz prestižnih svetovnih lokacij, ampak ga kupujejo pri slovenskih mesarjih. Podobno poceni je vinska kapljica. Kakorkoli, če pomalicate burger in spijete kozarec piva, imejte s seboj kakšnih 10 evrov. Nabodala in zorjena govedina so seveda veliko dražja, a za kakšnih 25 evrov si krepko opomorete s predjedjo, z glavno jedjo in s sladico.

Povzetek

Še ena v seriji mesnih gostiln, ki nastajajo v zadnjih letih. Ponudba je veliko širša kot pri drugih mojstrih žara (lignji, pečen brie, ananas, krače …), so pa zato zelo obiskani, kar seveda tudi šteje.

Vinska karta je enostavna in pregledna, predvsem v nižjem cenovnem razredu imajo res vse, kar ponuja trg. Malce jim zmanjka na vrhu pri najboljših, a se tudi v tem primeru zdi, da ponudbo narekuje publika. Imajo pa zato nekaj zanimivih piv.

Ocena

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.