Ristorante Bris: morski jedilnik v prenovljenem kamnolomu

Na Portopiccolo so nas zadnje mesece opozarjali mnogi. Gre za mestece, ki so ga postavili v star kamnolom pri Sesljanu in zdaj podobno kot nekatera bližnja trgovska središča, na primer tisto v Palmanovi, spominja na filmska umetna mesta, recimo tisto v Trumanovem showu. A kulise v tem primeru niso samo kulise. V stotinah hišk z razgledom na morje naj bi živelo bogato ljudstvo, ki si lahko privošči nakup kvadratnega metra po cenah, ki skoraj niso realne, celo po deset tisoč evrov.

Pod tako dragimi hišicami je labirint parkirnih prostorov (jasno, parkiranje je cenejše kot v Ljubljani in morda je zato v njih toliko porschejev, mercedesov in range roverjev s slovenskimi oznakami), ob morju so privezi za večja in manjša plovila, trgovinice, bazeni, bari in restavracije. Menda je najboljša restavracija Bris, ki smo jo obiskali konec tedna, zvečer, ko se je življenje v umetnem mestu že povsem umirilo.

Ristorante Bris Strada costiera km 137, 34011 Sistiana (Sesljan), Italija

Telefon: +39 040 997 7799

Zaprto v ponedeljek.

Ravno tisti večer so gostili nekakšno praznovanje, govorilo se je rusko, angleško in nekaj malega italijansko, prireditev pa je številne natakarje v moderni restavraciji povsem izmozgala. Zato treh miz, za katerimi smo sedeli "navadni" gosti, niso obravnavali enako kot preostalih 50 ali 60 srečnežev. Škoda. Pri hrani in pri notranji opremi se je namreč kar hitro videlo, da v Portopiccolu mislijo zares.

Dobili smo mizo s pogledom na sončni zahod, v vlogi pozdravčka iz kuhinje pa v koruznem zdrobu ocvrt sardon, nekaj toplih kruhovih bombic in kepo masla. Jedilni list je razdeljen na štiri dele in v vsakem je po kakšnih pet ali šest jedi. Predjedi cenijo med 16 in 20 evri, podobno je s toplimi predjedmi, za evro ali dva so dražje glavne jedi, sladice pa so po devet evrov. Da bomo vedeli, do kje lahko gremo, saj degustacijskih menijev, vsaj za zdaj, še nimajo.

Tudi vinska karta je preprosta in celo cenejša, kot so tiste nekaj kilometrov čez mejo. Največ vin je s Krasa in iz Brd: Kante, Venica, Vie di Romans, Vodopivec, Zidarich, Škerk in Jermann, pri penečih pa, jasno, veliko italijanskih napitkov in premnogo šampanjcev. Poznajo tudi nekaj naših vinarjev, naše omizje se je odločilo za sauvignon Opoka 2010 izpod taktirke Marjana Simčiča, ki je bil veliko cenejši, kot ga je mogoče najti pri nas – 38 evrov. Kot smo omenili, se cene vin, tudi nekaj burgundcev in toskancev, niso dvignile na tri cifre, pravzaprav so le redka vina dražja od 40 evrov. Imajo še mini karto vin na kozarec, ki vse skupaj še pocenijo.

In če so prijetno presenetili pri italijansko-slovensko-francoski vinski karti, je bil tudi začetek vreden svojega denarja. Navdušili so popečeni jadranski lignji s pasiranim dimljenim jajčevcem in mladim sirom z majaronom. V isti seriji so postregli jed z imenom Jajce in fižol (iz zemlje in morja). Šlo je za ohlajeno poširano jajce na stročjem fižolu s tuno, algami in kruhovimi kockami.

Tudi sicer se je morju v novi sesljanski restavraciji težko izogniti. Na začetku strežejo recimo hladen morski krožnik, kapesante in kanestrele s hrustljavo čičeriko, solato in koralno majonezo. Pa še raka z volovsko želatino in plastmi karamelizirane endivije imajo.

Tople jedi so se začele po željah osebja, ki nam je zapovedalo, da moramo poskusiti makarone. Seveda ne povsem klasične, ampak s paradižnikom, triljo in baziliko. Res natančno pripravljena jed, malce pikantna, podobno kot na drugi strani ravioli, polnjeni s hrenom in sirom ter v omaki dimljenega pršuta – v bistvu je šlo za bistro pršutovo juho. Podobno izumiteljske so bile tudi druge predjedi, ki jih je našteval jedilnik (mi pa preskočili), od hladnih špagetov s sezamom, zeleno solato, algami in surovimi gamberi do kretske juhe v lončenem loncu s škarpeno, zvezdastim janežem, rehidriranimi algami in oblaki polnozrnatega kruha.

Jasno, gre za izrazito avtorsko kuhinjo pomembnih italijanskih mojstrov, ki je pri glavni jedi izgubila nekaj kreativnosti, da se bi ljudstvo lahko najedlo. Dobili smo malce večjo porcijo poširane polenovke na smetanovo-limonovi omaki z majhnimi kuhanimi repicami. In edino jed, ki se ni ustrašila kopnega: goloba (prsi in kračka) s figami in hibiskusom ter dodatnim dogodkom, mladim sirom, ki so ga kar pri mizi postrgali iz lista trte, v katerem je bil stopljen.

Pred sladico so na ledu postregli cvetlične čokoladne lizike, potem pa so se zgodili dokaj neobičajni deserti: sladoled iz slanih orehov s karamelo in nocinom – likerjem iz nezrelih orehov – ter arašidova panakota z mareličnim džemom in karamelizirano marelico s piškotom namesto koščice. Impresiven finale, ki pa nas vendarle ni povsem zadovoljil, saj za konec niso ponudili ne kakšne žganice ne kakšnega čokoladnega bombona. Praznovanje, ki se je razširilo okoli nas, je natakarjem pač pobralo vso energijo.

Povzetek

Ustvarjalna, bolj ali manj morska kuhinja in kljub okolju, v katerem se nahaja, prav nič kraška. Ribe, školjke, raki in testenine z vsemi mogočimi spremljevalci za kakih 60 evrov na osebo brez pijače.

Vinska karta je vezana na okoliška področja Brd in Krasa. Imajo tudi nekaj resnejših svetovnih vin, cene pa so zelo ugodne.

Ocena