Restavracija Dubravkin put: degustacija v parku

V zelenem delu Zagreba, le nekaj korakov od centra, stoji ena najboljših restavracij pri sosedih. Kljub temu da jo uradna hrvaška kritika (Dobri restorani 2013) postavlja šele na tretje mesto v Zagrebu in na peto na Hrvaškem, pa je naši mali odpravi poleg gostilne Prasac celo najprijaznejša. Zakaj? Morda zaradi solidne in ne predrage vinske karte, v kateri je poleg vsega, kar pridela Hrvaška, opaziti izdaten slovenski delež in veliko pomoč tujine, od Nemčije do Francije. Morda zato, ker hranjenje razumejo kot resen posel, v katerem gost iz gostilne ne odide lačen. Morda pa tudi zato, ker je Dubravkin put videti natančno tako, kot bi bila videti dobra gostilna v ljubljanskem Tivoliju, če bi jo seveda imeli. Pa je seveda nimamo.

Dubravkin put

Dubravkin put 2, 10000 Zagreb, Hrvaška

Telefon: +385 (0)1 4834 975

K stvari. Dubravkin put smo v zadnjem času obiskali dvakrat (lansko jesen in letošnjo pomlad) in ugotovili, da se za sicer izdatnih 60 evrov dobi res soliden degustacijski meni, ki le za kakšen hip zbeži v preveč kreativne vode. Tistega večera so ponudili ne predrag šampanjec Henri Giraud, je pa res, da se da dobiti tudi kaj prestižnejšega, saj so tisti večer ponujali še več kot deset drugih šampanjcev, da drugih penečih vin niti ne omenjamo. Za pozdravček so ponudili zelo ostro pripravljeno solato s hobotnico, ki so ji dodali krepko dozo olivnega olja in limone. Korak smo držali s hrvaškim vinarjem Korakom in njegovim nepretresljivim, a na srečo ne predragim sauvignonom, ki mu seveda ni uspelo tekmovati z gosjo terino. Terini so za sladkost dodali nekaj sadja z briošem, nam pa vseeno še kapljico Korakovega polsladkega vina. Bučkin kapučino z amareto smetano je bila v bistvu duhovito pripravljena krema ali kar juha. Okusna reč, ki je dokončno izločila sauvignon.

In miza se je odločila za slavonskega junaka Krauthakerja, najprej za njegov chardonnay, potem pa še za modri pinot. Najprej zaradi izjemnega črnega raviola, napolnjenega s cvetačo, obdanega z jakobinko, potem pa zaradi brancina s koromačem in koromačevo peno. Človek ima v Dubravkinem putu res občutek, da lahko popije marsikaj, česar pri nas ne more dobiti, kljub temu pa v kuhinji pazijo, da je tekočine ves čas dovolj, zato pred glavno jedjo ponudijo sladek sorbet iz klementin. Odmor pred napadom na Tomićev plavac. Hvarsko vino je pospremilo počasi kuhan goveji rep z gosto omako in rdečim zeljem.

Omizje je bilo sito, morda smo z dolžino menija pretiravali, ampak obisk ne bi bil popoln, če ne bi šli do konca: tri vrste sirov s sladko figovo omako, potem pa kot sladica še kostanjeva terina na kostanjevem biskvitu, da o čokoladicah in piškotih niti ne govorimo. Zraven so ponudili Claijevo sladko vino. Za konec pa smo ob ponudbi vseh svetovnih rumov in dragih konjakov pograbili poceni hrvaški grapi Clai in Korak.

Povzetek

Kombinacija mediteranske in francoske kuhinje, podložena s poznavanjem sodobnih trendov v gostinstvu, od prtov do pribora, od pozdrava iz kuhinje do sorbeta.

Vinska karta je zelo obširna, morda celo najobširnejša na Hrvaškem – imajo vsa hrvaška vina, najpomembnejše Slovence, veliko Italije, Francije in nekaj novega sveta.

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.