Četrtek, 20. 4. 2017, 4.10
6 let, 11 mesecev
Restavracija Cubo: mediteranski večer na Šmartinski
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,83
Okusi so različni, a za večino Ljubljančanov je Cubo sinonim za visoke standarde tako pri jedeh kot pri postrežbi, čistoči, notranji opremi …
Odkar se je ekipa na Davčni ulici rešila spon, ki so jo vezale na hotel v središču mesta in na poslovneže, ki jih kulinarika ni tako zelo zanimala, je Cubo spet ena od treh najboljših gostiln v Ljubljani in ena najboljših v Sloveniji. Je ena tistih gostiln, kjer sestavine na krožniku oživijo brez pretiranega maličenja, ena tistih, kjer ustvarjalnost ni opravičilo za majhne krožnike z množico pirejev nejasnih oblik in okusov.
Restavracija CUBO
Šmartinska cesta 55, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 521 15 15
Cubo je pravzaprav prestižen lokal, ki se (podobno kot As v Ljubljani in Rožmarin v Mariboru) vsaj malce zgleduje po dunajskem Fabiosu, kjer se okoli točilnega pulta, pa tudi pred lokalom nekaj malega spije in grizlja, za mizami pa čakajo konkretne jedi. Le da so cene v Fabiosu trikrat višje in da pri njih pred lokalom ne morete videti avtoparka. Za Cubo velja, da je ta vseeno pomemben, tja pridejo obiskovalci med drugim tudi pokazat svoj avto. Avtomobili so najboljših znamk in veliko jih je, tako veliko, da imajo ob konicah zaposlene valeje, ki jim pustite ključ in vas odrešijo konjička.
V restavraciji vidno mesto zaseda umetnost - konkretno dela Romana Uranjeka, člana kolektiva Irwin.
Malo smo zašli, zato se vrnimo v razprodano restavracijo, ki smo jo obiskali zvečer na enega od preteklih petkov. Ob mnogih jedeh v nekoliko razširjenem jedilnem listu smo si privoščili meni za dve osebi, ki zanj skupno odštejeta sto evrov, za to pa dobita po pet jedi in steklenico vina. Pravzaprav smo bili v kvartetu, kar pomeni, da smo dobili 20 jedi in dve steklenici Jakončičeve rebule. Enak aranžma je mogoč tudi z malvazijo MonteMoro ali pa z Jakončičevim cabernet sauvignonom. Naše omizje je na začetku dodalo polovično steklenico Mumma, ki je ves čas na voljo tudi na kozarec. Tako, kot je prav.
Zvitek karpača s pestom in pašteta z malinovo marmelado
Začeli so s svojo, v številnih lokalih posnemano pašteto, ki so ji tokrat namesto tartufov in medu dodali nekaj kapljic malinove marmelade. Zraven se prileže nekaj kosov kruha, čeprav je pri krušni spremljavi pametno paziti, saj so porcije v Cubu konkretnejše kot pri konkurenci. Ob pašteti se je na krožniku znašel še mini goveji karpačo s pestom, solatkami, lešniki in rezinami jabolk.
Mocarela v pršutu in treviški radič na vročem kamnu
Degustacijo so nadaljevali s popečenim paketkom mocarele, ki so jo ovili v pršut, ob njej pa je bilo na kamnu, ne na krožniku, še nekaj treviškega radiča z žara ter omaki hruške in jurčkov. Nadaljevali so s pljukanci, ki jih pripravijo z govedino, ter na drugi stran s fuži, obogatenimi s šparglji in hrustljavo panceto.
Pljukanci z govedino ...
... in fuži s šparglji in panceto
V Cubu, spet podobno kot v Asu ali v Rožmarinu, so testenine pomemben del dnevne ponudbe. Pripravljajo jih v mnogo oblikah in s številnimi omakami, vedno pa je tudi nekaj hišnih izumov. Omenjeni pljukanci in fuži so bili pripravljeni, kot je treba, čeprav je del omizja že čutil težo jedi. Telesa je umiril hišni sorbet, ki je v nasprotju s številnimi kislicami, ki jih je mogoče dobiti v naših krajih, (spet) poudarjal sestavine: mango, kokos in kanček limete. Morda najboljši te vrste v naših krajih.
Pri glavnih jedeh smo ob številnih možnostih naročili Ščurkov Up iz leta 2009, eno najboljših slovenskih rdečih vin, ki naj bi se rimalo s telečjimi lički z ocvrtim maskarponejem in pirejem rdeče pese. Solidno.
Ščurkov Up se je dobro ujel z glavno jedjo ...
... telečjimi ličnicami.
Pri Cubu se trudijo, da pri degustaciji poskušajo v petih hodih ponuditi čim večje število svojih receptov v majhnih odmerkih. Najbolj očitno je to pri sladicah. Na mizah se je znašlo namreč vse, kar so hišni slaščičarji pripravili tisti petek. Travestija pavlove z jagodami in vaniljevim sladoledom, čokoladna torta s slivami, drobljencem in sladoledom, čokoladni fondant s tremi sorbeti (malino, kokosom in mangom), na koncu pa še skutna torta, kremšnita in "monte", vse v majhnih kozarčkih. Da bi bilo sladko še bolj sladko, za zmerno ceno postrežejo tudi nekaj kapljic portovca in na koncu je ob številnih žganicah vsega sveta in vseh cenovnih razredov mogoče dobiti še malo furlanske grappe.
"List" iz elektronske vinske karte
Mimogrede, naj ob koncu vseeno omenimo, da kadar nimate časa in ne naročite degustacije, v Cubu dobite vedno izjemno govejo juho, da imajo nekaj sijajnih morskih jedi, recimo hladni morski tris, pa hobotnico na žaru ali orjaške ribe iz pečice. V kuhinji pripravljajo hišni čips, ki se sijajno ujame s kakšnim konkretnim kosom zorjene govedine, ob omenjeni četi testenin pa so za manj lačne tudi bogate solate.
Povzetek
Cubo je restavracija, ki navdih išče v mediteranskih jedeh, a te v kuhinji pripravijo malce bolj bogato. Jedi so okusne, s poudarkom na sestavinah, moderne ustvarjalnosti je le za ščepec, pa naj gre za ribe, meso, testenine ali predjedi.
Vinska karta je več kot solidna. Od šampanjcev do bordojcev, burgundcev in doline Rone, od Toskane in Piemonta do novega sveta. Jasno, iz Slovenije dobite vse, kar si izmislite, največ seveda z goriških gričev.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
