Četrtek, 1. 9. 2016, 4.00
6 let, 4 mesece
Restavracija Bužinel: Patagonija s pogledom na briške trte
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,08
Bužinelovi so imeli majhno oštarijo v Medani, potem pa so pred nekaj leti odprli ortodoksno ribjo restavracijo v Plešivem.
K Bužinelovim je treba na ribe poleti, ko imajo odprto teraso s pogledom za bogove. Med obedovanjem lahko pogledujete k Marjanu Simčiču in stolpiču njegovega posestva, še naprej je rdeča hiša Aleša Kristančiča, bližje, pod teraso, je zamejski Renato Keber, pa še bi lahko naštevali.
Restravracija Bužinel
Plešivo 37a, 5212 Dobrovo
Telefon: 05 30 45 082
Če so imeli pri Bužinelovih še pred manj kot desetletjem le gostilnico v samem središču Medane, so šli v zadnjih letih podjetno naprej. V Plešivem lahko prespite, pridelujejo lastno vino, beseda pa bo danes tekla predvsem o restavraciji.
Bužinel ima nedvomno enega najlepših razgledov v Brdih.
Naj najprej povemo, da so teraso tistega večera gladko razprodali, in naj dodamo, da je bilo naše omizje edino, ki je govorilo slovenski jezik. Ostali so govorili romansko in germansko. In brez dvoma so vsi vedeli, kam so prišli. Je pa res, da smo tudi mi počasi spoznavali filozofijo ribje ponudbe – v Goriških brdih.
Pri hladnih predjedeh se lahko srečate s surovimi škampi, rdečimi kozicami, surovim morskim krožnikom ali pršutom, da je zadovoljeno tudi okusu tistih, ki morja ne želijo okusiti. Cene so razmeroma visoke, a treba je vedeti, da so ribe drage in zelo zdrave. To pa stane in zato nam ni težko odšteti 18 evrov za porcijo morja. Vzeli smo tunov tatarski z vasabijem, paradižnikom in veliko oljčnega olja nedoločenega avtorja.
Tatarski tune
Na drugi strani je bila kar malce premajhna porcija brancinovega karpača z granatnim jabolkom, konkretno opremljenega z baziliko in (spet) oljčnim oljem. Pri juhah, tako je pisalo, ponujajo brodet in polenovko s polento, sicer pa se tople predjedi vežejo na serijo školjk in različnih rakov. Dagnje, vongole, pedoči, kapesante, kanestrele, morski sadeži, morski pajki, rakovica in jastog (80 evrov za kilogram), ki jih pripravijo s testeninami, v buzari …
Pikantni rezanci z rakovico so se izkazali za zahteven projekt čiščenja.
Lignji, kot so nam zagotovili, niso iz Jadrana, ampak iz Patagonije, kar jedca malce razžalosti. Zato smo se lotili pikantnih testenin z rakovico, ki zahteva natančno čiščenje (čistite jo s kleščami in iglo, sebe pa z vlažnimi robčki), na drugi strani pa postrežejo testenine z morskim pajkom, ki je povsem očiščen in zato nič dražji.
Naj pred pregledom dogajanja pri glavnih jedeh povemo, da pri Bužinelu strežejo svoja vina. Če se pošalimo, jih ne uvažajo kot lignje iz Argentine in Čila. Pri penečih imajo solidno penino Karlo, še boljši je svež, bombonast tokaj Cvetko, pri glavnih je najboljše vzeti belo zvrst Elvis (tako je ime tudi gospodarju), v kateri izstopa sauvignon. Ledenega vina Ledana po sto evrov za četrt litra nam proračun ni omogočal.
Testenine z (očiščenim) morskim pajkom.
Glavne jedi je torej pokril Elvis. Med presenetljivo množično ponudbo rib imajo orade, brancine, rombe, kovače, liste, škarpene … V isti seriji pa je mogoče najti tudi že omenjene lignje in škampe. Vzeli smo si majhno porcijo brancina (drugič si ga bomo očistili sami) s klasično prilogo blitve in krompirja ter polovično porcijo škampov na žaru. Šest majhnih pošasti nas je stalo kar 25 evrov, kar je dober rezultat tudi za kakšno bolj razkošno restavracijo. A cene postavlja občinstvo, ne gostinci, in edina slovenska miza na prelepi terasi se ni imela kaj pritoževati. Konec koncev so bili škampi verjetno najboljša jed večera. In ko ravno hvalimo, je treba reči, da imajo pri Bužinelovih res dober kruh.
Dobri, a dragi: šest škampov na žaru za 25 evrov
V jedilnem listu najavljenih palačink nimajo, poleti jih nihče ne naroča. Imajo pa zato hišni vaniljev sladoled, ki ga polijejo z omako gozdnih sadežev. Menda ga gostje zelo pohvalijo. Mi smo bili skoraj bolj zadovoljni s hišno grapo. S cenami pa spet manj. Cena hladne, tople, glavne in sladke jedi je krepko presegla 50 evrov na osebo. Pa seveda nismo naročili ne jastoga ne kovača in nismo spili niti ene cele steklenice vina.
Povzetek
Ribja restavracija v osrčju briških gričev. Ne ravno lokalna, ne ravno sledljiva, je pa dejstvo, da ponujajo klasične, solidno pripravljene morske prebivalce za široko občinstvo in (paradoksalno) za debelejše denarnice.
Vinska karta je serija Bužinelovih vin, ki imajo svojo ceno in tudi svojo kakovost. Poskusili smo solidno penino, piten tokaj in korektno belo zvrst.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
