Ošterija Klinec: ortodoksna lokalna tradicija

Ena najzanimivejših turističnih postojank na naši strani Goriških brd je pri Aleksu Klincu, pri starejšem od obeh bratov. Vino, sobe in, kar nas najbolj zanima, krožniki poudarjeno lokalne hrane.

Ošterija Klinec: ortodoksna lokalna tradicija
Foto: Matej Leskovšek

Pravzaprav smo se ob prvih jedeh spomnili na Mario Gildo, slovensko zamejko v hribih nad Čedadom, ki v svoji gostilni pri pošti kuha podobno hrano kot Klinec – oziroma on kuha podobno kot gospa iz Benečije. Če imate možnost, morate poskusiti njene lokalne dobrote, kakšen ducat majhnih jedi po petindvajset evrov.

Podobna, malce konkretnejša in seveda dražja je hrana pri Aleksu Klincu. Meja, zdaj zelo odprta, kakopak ne menja prehranjevalnih navad primorskega slovenstva. So pa tudi velike razlike med obema gostilnama: pri Mariji so vina z gričev pri Čedadu, pri Klincu pa točijo le svoja vina, ki so si v zadnjih letih pridobila veliko slavo.


Ošterija Klinec
Medana 20, 5212 Dobrovo v Brdih

Telefon: 05 39 59 409, 05 30 45 092


Ocena gostilne: Ošterija Klinec Foto: Miha First

Našemu omizju se je že pred časom posebej prikupila Mora, veličastna rdeča zvrst, ki ima v domači gostilni ceno 50 evrov za steklenico. Ob tem ne gre pozabiti (in tudi po tem se razlikujejo od Marie), da so pri starejšem od bratov Klinec ves čas svojega ustvarjanja hodili z roko v roki z umetnostjo. Vsi namreč poznamo briške pesniške festivale, ki se rimajo z vinom.

Na stenah pri Klincu ni kotička, ki ga ne bi opremili s slikarijami, v zvočnikih pa je bil v času našega obiska v glavni vlogi lahki jazz ob pomoči šlagerjev poeta Leonarda Cohena.

Ortodox, zvrst avtohtonih briških belih sort, je najdražje vino pri hiši. Ortodox, zvrst avtohtonih briških belih sort, je najdražje vino pri hiši. Foto: Miha First

V hiši imajo dva menija, eden je sestavljen iz Aleksovih vin, drugi samo iz domačih jedi, ki jih postrežejo brez velikega parlamentiranja in izmišljevanja, napisane so na tabli pri mizah. Najprej smo pili Ortodox 2006, solidno belo zvrst iz lokalnih sort (60 evrov), pri konkretnejših jedeh pa že omenjeno Moro.

Pri hrani je šlo takole: najprej simpatičen čips iz polente, ki smo ga namakali v hišno oljčno olje. Nato sta prispeli prvi jedi, jezik s hrenom na kuhani rdeči pesi in na drugi strani krškopoljske mesnine: šalam, pršut, lardo in vratovina.

Hišne mesnine od sprednje proti zadnji vrsti: šalam, pršut, lardo in vratovina Hišne mesnine od sprednje proti zadnji vrsti: šalam, pršut, lardo in vratovina Foto: Miha First

Goveji jezik na rdeči pesi Goveji jezik na rdeči pesi Foto: Miha First

Sledila je goriška roža ali vrtnica ali solkanski radič, kakorkoli v teh krajih že rečejo zimski solati, ki ponuja mnogo možnosti za uživanje. V našem primeru je bila s popečenimi koščki pršuta in fižolom, povezana v močno solato, ki ji dodajo le kapljico kisa.

Rezanci z brokolijem – preprosta, a izjemna jed Rezanci z brokolijem – preprosta, a izjemna jed Foto: Miha First

Po uvodnih trenutkih so bile na vrsti testenine, izjemni rezanci z brokolijem ter njoki z govejimi ličnicami. Da bi imelo tako konkretno vino, kot je Mora, svoj smisel, pa ga je pametno piti ob mesnih jedeh. Začelo se je s popečenim in okisanim šalamom, priloge pa so bile bela polenta s fižolovo kremo ter vržote (dušen ohrovt s koščki suhega mesa) s krodeginom (lokalno klobaso).

Cvrt šalam, fižolova krema in bela polenta Cvrt šalam, fižolova krema in bela polenta Foto: Miha First

Krodegin in vržote Krodegin in vržote Foto: Miha First

Pri Aleksu Klincu je ob lokalnih sestavinah vse bolj videti elemente revne kuhinje, koncepta, ki ima predvsem v strokovni javnosti veliko pristašev, manj pa navdušuje tiste z bolj klasičnimi prehranjevalnimi navadami. Takšnim svinjsko srce v vinski čebulni omaki gotovo ne bo všeč, pa čeprav njegova okus in videz spominjata na jetrca. Srcu je konkurirala karamelizirana, skoraj sladka vratovina taiste živalske vrste, ki jo opremijo z belo polento in koromačem.

Svinjsko srce v vinski omaki s čebulo Svinjsko srce v vinski omaki s čebulo Foto: Miha First

Vratovina na koromaču Vratovina na koromaču Foto: Miha First

Pri glavnih jedeh imajo po stari navadi še biftek in rozbif, a ju na meniju, ki nas je stal kakšnih 45 evrov na osebo, niso ponudili. So nas pa zato v finalu pogostili s kremo bele čokolade z bučnim oljem in bučnimi semeni ter z izjemno čokoladno torto s pistacijami.

Čokoladno-pistacijeva torta Čokoladno-pistacijeva torta Foto: Miha First

Ponudba žganic je pri Klincu vsekakor raznovrstna – recimo ameriški slamnik, tropinovec, breskovi vršički in iz Italije tudi žganica iz radiča, pardon, iz goriške vrtnice. Zanimiva pijača za slovo.

Radičeva grenčica z italijanske strani meje Radičeva grenčica z italijanske strani meje Foto: Miha First

Povzetek

Briška gostilna, ki si je v zadnjih letih pridobila veliko slavo. Lahko bi rekli, da je v mnogo ozirih, tako v kulinaričnem kot kulturno-umetniškem, Aleks Klinec postavil Medano na slovenski zemljevid. V zadnjem času strežejo manj tipičnih mesnih jedi, več je lokalne "revne" kuhinje s polento, radičem, svinjskim srcem …

Ena od posebnosti hiše so izjemna vina iz domače kleti kleti: rebula, malvazija, jakot, gardelin (sivi pinot), bela zvrst Ortodox ter rdeči Quela in Mora.

ocena gostilne 6

 

 

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno