"Organizem po 50. letu starosti kliče po drugačnih preizkušnjah"

Dvajsetega junija bodo Deželo kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem zavzeli vrhunski kuharji in vinarji, ki bodo na ogled in pokušino postavili najboljše, kar imajo in znajo pripraviti. Zamisel za Izbor, festival okusov in zabave se je porodila Franciju Keku, prekaljenemu organizatorju, ki je združil moči s kuharskim mojstrom Tomažem Kavčičem in napovedal največji kulinarični dogodek v Sloveniji do zdaj.

Kako se je zgodil preskok z glasbenega h kulinaričnemu festivalu? Od kod ideja? Za to sta bila dva razloga in vsak od njiju bi zadostoval že sam po sebi. Prvi je, da prostor na Otočcu ni več na voljo za organizacijo Rock Otočca, drugi pa, da organizem po petdesetem letu starosti kliče po novih, drugačnih preizkušnjah in razvajanjih. Kot Rock Otočec pred leti tudi Izbor delam, kot bi ga delal zase.

Tega sva se domislila z ženo Matejo Panter, ko sva se jeseni sprehajala po magični Deželi kozolcev, ki kar kliče po takšnem dogodku. Klicu sva se odzvala, se s konceptom prireditve oglasila pri županu Rupertu Goletu in odzval se je še on.

Kljub kulinaričnemu predznaku pa tudi na tem festivalu verjetno ne bo šlo brez glasbe? Glasba bo umirjena, prostorsko razpršena, brez kakšnega glasnega nabijanja. Bolj smooth džez, bossa nova. Za tiste z željo po poskakovanju bosta skrbeli le italijanski pihalno-tolkalni skupini Wanna Gonna Show in Bandita s svojimi občasnimi posegi.

Je občinstvo Rock Otočca odraslo in si zdaj želi bolj umirjene zabave? Obiskovalci naših prvih Rock Otočcev so danes stari okrog 40 let. Tako gremo skupaj naprej skozi življenje. Obenem je ogromno tistih, ki so mnogo let poslušali o dogajanju na Otočcu, se tja odpravljali, a do tam nikoli niso prišli. Festival Izbor je namenjen njim in vsem tistim, ki cenijo dobro hrano, dobro vino in se želijo imeti fajn.

Kakšna je razlika med organizacijo glasbenega festivala, kot je bil Rock Otočec, in kulinaričnega, kot je Izbor? So se kuharji izkazali za bolj zahtevne nastopajoče kot glasbeniki? Pri kuharjih se pozna, da imajo zelo veliko dela in da za njimi ne stoji menedžerska mašinerija. Večina mora za vse poskrbeti sama. Veliko jih vabijo na razne dogodke v tujini, obenem morajo skrbeti, da je vse v redu v domači restavraciji.

Ob omembi Michelinovih zvezdic do zdaj nismo pomislili na malico pod kozolcem … V tem globalnem času je prav, da se zavemo vrednosti in posebnosti, ki jih imamo. Dežela kozolcev je edini muzej kozolcev na svetu, saj jih drugje, razen v Sloveniji, pravzaprav ni. Tujci jih bolj opazijo in cenijo kot mi – CNN je Deželo kozolcev uvrstil med 10 razlogov za obisk Slovenije.

Kakšni pa so odzivi nastopajočih kuharjev in vinarjev na prizorišče? Jim je všeč? Tomaž Kavčič pravi, da so nad prizoriščem zelo navdušeni. Bolj ko se bliža festival, bolj si ogledujejo fotografije kozolcev na internetu. Tomaž je sicer tisti, ki je poskrbel, da je ta festival kulinarično velik in pomemben, njegovemu vabilu so se odzvali kolegi in prijatelji iz Slovenije in tujine, za vrhunski izbor vinarjev skrbi Petra Rutar in oba se srečujeta z enako težavo – želja kuharjev in vinarjev po udeležbi je velika, prostorske možnosti pa omejene.

Mnogo je takšnih, ki bi si že letos zaslužili biti med izbranimi, zato so z njimi že sklenili dogovor za prihodnje leto.

Vrhunsko hrano bodo spremljala vrhunska vina ... Kako boste poskrbeli za tiste, ki bodo želeli uživati v obojem in zato raje ne bi sedli za volan? Na naši spletni strani je navedenih nekaj prenočitvenih možnosti, sicer pa turistična agencija Tentours organizira avtobusne prevoze iz večjih slovenskih krajev, medtem ko je za obiskovalce iz Hrvaške zagotovljen dvodnevni paket z odhodom iz Zagreba.

Zanimiv je novomeški primer – podjetje Pagras se je odločilo, da se udeleži dogodka s posebnim vlakom, ki bo iz Novega mesta odpeljal ob 16. uri in 15 minut. Ker je vlak velik, se jim lahko brezplačno tja in nazaj pridruži, kdorkoli si to želi.

Na prodaj je le dva tisoč vstopnic. Zakaj ste se odločili omejiti število obiskovalcev? Zmogljivosti prostora so omejene in gostimo lahko le določeno število kuharjev in vinarjev. Prav tako ni cilj festivala količina, temveč kakovost. Del kozolcev bomo namenili tudi kavarni, slaščičarni, Design parku … Ker je število ponudnikov omejeno, mora biti omejeno tudi število obiskovalcev, če želimo zagotoviti ustrezno udobje.

Prodali ste jih že več kot polovico – zanimanje je torej veliko? Da, čeprav kakšnega posebnega oglaševanja ni bilo. Kaže, da gre za produkt, ki si ga ljudje želijo. Zanimivo je, da smo prodali enkrat več vstopnic, kot ima naš dogodek všečkov na Facebooku. Sicer pa so cenejše vstopnice na voljo le še do nedelje. Kot kaže, bodo kmalu razprodane.

S čim na področju kulinarike najbolj blesti vaša domača Dolenjska?‎ Kaj si tam najraje privoščite? Poznavalci bi znali na to vprašanje bolje odgovoriti, zato tudi na festivalu za izbor kulinaričnih presežkov skrbi Tomaž Kavčič, pri čemer mu povsem zaupam. Meni so v velik užitek turneje s prijatelji po šentjernejski dolini, ko se ustavljamo v različnih gostilnah in si za šankom vedno privoščimo tudi kaj narezanega. Mislim, da smo Dolenjci zelo uspešni v suhomesnatih izdelkih, pozimi pa se najbolj priležejo kakšne krvavice.