Kreuzwirt: od ustvarjalne k lokalni štajerski kuhinji

V Kreuzwirtu smo se krepčali že velikokrat. Od Maribora smo se prek Kungote zapeljali prek meje med griče z vinsko trto, med urejene avstrijske kmetije, proti sklopu hotela, vinske kleti in restavracije. Vse je bilo kot običajno, vse je še vedno na svojem mestu. Z manjšo izjemo. Na meji, v Juriju, sta nas ustavila policist in vojak avstrijskih zaščitnih sil in nas legitimirala. Se jim je res zdelo, da smo begunci? Ni povsem jasno. Paranoja je paranoja in na naših mejah je je zadnje čase več kot preveč.

Je pa res, da se je marsikaj spremenilo pri ponudbi restavracije Kreuzwirt, ki jo je včasih vodil sloviti Gerhard Fuchs, zdaj pa so nekoč ekstremno ustvarjalno kuhinjo spremenili v bolj lokalno štajersko.

Kreuzwirt am Pössnitzberg

Pössnitz 168a, 8463 Leutschach (Lučane), Avstrija Telefon: +43 3454 205600

Pa razlika ni le pri hrani: včasih so plašče odnesli v garderobo, včasih so imeli prtičke iz blaga, včasih v ozadju ni bilo slišati avstrijskih radijskih poročil in včasih so ponujali vina z vsega sveta, zdaj pa se osredotočajo samo na vina lastnikov tega turističnega območja, kleti Polz in Tcheppe.

Pa da se ne bomo narobe razumeli, Kreuzwirt (ob izjemnem razgledu) še vedno ponuja izjemno kuhanje, le da je veliko bolj preprosto. Tudi cene, ki so bile včasih milo rečeno zasoljene, so ostale razmeroma visoke. Boljša vina so po pet ali šest evrov na kozarec, polovica ocvrte piške je deset evrov, bifteki so v okolici 30 evrov …

Kruh je izjemen, pa naj gre za bele bagete ali za črni kruh z jogurtom in kumino. Jedi so pripravljene, kot da bi kuhinjo še vedno vodil šef, ki ga zanima Michelinova zvezdica. So pa porcije večje, degustacijskih menijev ni več, čeprav je še vedno očitno, da je bila moderna jedilnica postavljena za bolj domišljeno hrano.

Kot hladne predjedi so predlagali zimsko solato s kozjim sirom in rostbifom ali pa povsem klasično listnato solato, zabeljeno z bučnim oljem. Goveji karpačo po drugi strani ni prav nič klasičen, na tankih rezinah mesa namreč postrežejo umešana jajca z bučnim oljem. Še ena na videz preprosta, a zelo učinkovita hladna predjed je bila kombinacija motovilca in redkvice, ki sta pokrivala krompirjevo solato z le malo čebule in bučnimi semeni.

Na vrhu štajerskih vinskih gričkov imajo nekaj različnih juh. Tudi govejo z različnimi dodatki. Naše omizje se je odločilo za tisto z zdrobovimi žličniki, na drugi strani pa kremno juho iz gomolja zelene. Izvrstna napitka! Škoda je le, da so lastniki pri Kreuzwirtu tako poenostavili ponudbo (verjetno v želji, da bi se več pilo njihovo vino), da so tople predjedi, razen juh, izpustili iz ponudbe in smo imeli na voljo le še nekaj glavnih jedi.

Kaj je torej zdaj v središču ponudbe Kreuzwirta? Goveji file s pečenim krompirjem in gobami. Kuhana govedina s hrenom in korenasto zelenjavo. Ocvrta postrv s hrenom in rdečo peso … Klasika. Kot da bi hoteli poudariti preprostost in nasprotovati Fuchsu, ki zdaj kuha spodaj v dolini v Die Weinbank pod pokroviteljstvom vinarskega konkurenta Tementa.

Mi smo šli v ekstrem in naročili pol porcije ocvrtega piščanca, štiri kose, pripravljene in postrežene podobno kot pri nas. Vzeli pa smo tudi saltimbocco po štajersko, tanek telečji zrezek, ki ga obložijo z domačo šunko in mu dodajo kompaktne, zelo okusne krompirjeve njoke, začinjene z bučnim oljem. Verjetno najboljša jed večera. Boljša od končnega, sladkega dela, ko smo dobili parfe iz bučnega olja s kuhanimi slivami in čokoladni sufle v mandarinovem džemu.

Kot smo omenili že na začetku, smo pili vina Polza in Tcheppeta, najprej peneči sekt iz chardonnaya, ki ga ponuja Polz. Nadaljevali smo s povprečnim sauvignonom Czamillonberg iz leta 2010, ki ga je podpisal Tcheppe, in nato napadli še Polzov sauvignon Hochgrassnitzberg iz leta 2011 – to vino pa je že bilo izvrstno (za več kot šest evrov na kozarec). Seveda imajo iz lastne proizvodnje še kopico bolj ali manj ekoloških sokov in žganic (mi smo pili Polzev tropinovec). Je pa v tej avstrijski postojanki še ena prednost: v sobi s točilnim pultom je mogoče nekaznovano kaditi.

Povzetek

Poenostavljena, le rahlo modernizirana štajerska kuhinja v prostoru z izjemnim razgledom na okoliške griče. Ocvrti piščanci in postrvi, veliko bučnega olja in semen, lokalna šunka … Štiri jedi vas bodo stale od 35 do 40 evrov na osebo

Vinska karta ima vsa vina kleti Polz in Tscheppe, tudi na kozarec. Jasno, gre za vrhunska vina, a primerjava s široko paleto vin, ki je bila na voljo v starih časih, je praktično nemogoča.

Ocena

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.