Sreda, 13. 2. 2013, 9.44
7 let, 1 mesec
K'ntina Čotar: pršut, teran in Kalamari
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4
Na Gorjanskem, v osrčju Krasa, domuje vinska klet Čotar, ki ob vinu ponuja tudi pravo kraško jedačo.
Časi kar kličejo po poceni izletih na Kras, v Vipavsko dolino, na Dolenjsko … Kmetije odprtih vrat, kmečki turizmi in poceni vaške gostilne spet postajajo konkurenca klasičnim gostinskim obratom. Pri Čotarjevih na velikem trgu pred cerkvijo svetega Andreja na Gorjanskem je že tako. Njihova vina, pa naj gre za klasičen teran in malvazijo ali po novem bolj ekstremne oranžne različice, so poznana po vsej Sloveniji, medtem ko njihovo kantino publika šele spoznava.
Lokal vodi Čotarjeva hčerka Vanesa ob pomoči svojega Pepija, pardon, Pepija od Kalamarov. Pepi se je, če gre verjeti tračem v rumenopisju, v zadnjem času spet zbral in se skoncentriral, potem ko je v času največje slave z evropopevko Narodnozabavni rock malce pobezljal.
Je bilo pa tistega sobotnega večera jasno, da je glasbeno podlago izbiral ravno narodno-zabavni pop rocker, in na začetku smo poslušali Eagles iz obdobja njihove uspešnice Take it Easy. Sledil je Frank Sinatra s svojimi zimzelenimi uspešnicami, še najmanj so se našemu omizju prikupili Gipsy Kingsi, ki so svoje priredbe godli v finalu. Še ena stvar, preden gremo jest: jedilnica je stičišče dveh stilov – eno so stare fotografije družine Čotar, drugo pa fotografije in pesmi lani umrlega pesnika Toneta Pavčka, ki je bil v teh krajih reden gost. Pameten človek, vedel je, kam se pride na dobro malico …
Kruh je bil topel, menda ga pečejo sproti, dodajo pa mu zamejsko Zidaričevo skuto. "Ne samo svežo, še toplo," je komentiral Pepi. Začetek, kot bi si ga želeli še kje. Pri Čotarjevih imajo tudi svoj pravi kraški pršut, star je dve leti, in ob fetah pršuta smo začeli tudi pokušino hišnih vin. Imajo samo Čotarjeva vina, kar ni narobe, na pršut smo se odzvali z dvema kozarcema malvazije.
Na motovilcu (ne na rukoli) so potem ponudili karpačo jelena z granatnim jabolkom in pinjolami, na drugi strani pa je bila četica Zidaričevih sirov: poprov, tabor, jamar in sir s kraškim žepkom. Prvi sosed čez mejo, kot bi lahko rekli Zidariču, ima najboljše sire na Krasu in je z njimi osvojil Italijo, pa tudi naše omizje, ki se je pred eksplozijo toplih predjedi odločilo za degustacijo hišne vitovske in sauvignona. Boljša je bila vitovska, konec koncev gre za avtohtono sorto, s katero v tem delu Krasa znajo delati.
Na mizi je bila na eni strani jota iz tropinske repe, torej iz repe, ki jo kisajo z vinskimi tropinami. Naša različica je bila brez klobase, a vseeno izjemna. Na drugi strani so bili zeliščni, malce popečeni skutni štruklji z rezino ali dvema pancete (za okus), tretja jed iz serije toplih predjedi pa so bili rezanci s klobaso in radičem ter naribano skuto. Jasno, vse tople jedi so lahko tudi glavne, a mi smo kar podaljšali obed. Ob pomoči solidnega merlota in kiselkastega mešanega vina Terra Rossa, seveda. Imeli so porcijo pečenega petelina in vepra z ajdovo polento (od sosede) ter kombinacijo korenja in kolerabe. In res konkretno pošiljko mletih ocvirkov. Glavne jedi so bile res glavne.
Kaj pa sladice? Sobota je ponujala zelo klasično jabolčno pito in, na drugi strani, pravi domači jogurt s češnjami, višnjami, mandlji in za okras še z granatnim jabolkom. Da bi bila mera polna, smo si privoščili še domače žganje iz črnega trna in piškote. Za informacijo – pri Čotarju je mogoče veliko pojesti že za kakšnih 20 ali 25 evrov na osebo, vina pa večerjo podražijo, a ne pretirano, če seveda ne izbirate Čotarjevih biserov.
Povzetek
Klasična kraška gostilna, kakršnih je začelo zmanjkovati v času velikih degustacijskih zgodb, zdaj pa se vračajo z dobrim staranim pršutom, sirom, jotami, mineštrami in štruklji.
Vinska karta je karta vin Čotar. Nekaj jih je na kozarec, najboljša pa samo na steklenico.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
