Kmetija Urška: ekološka večerja na obronkih Pohorja

V simpatičnem okolju na vrhu hriba, ki na eno stran gleda proti Pohorju, na drugi strani pa v dolino, po kateri pelje cesta iz Zreč proti Celju, domuje družina Topolšek. Že na vhodu vedno lačnega popotnika pozdravi orjaški novofunlandec Lux, ki se slinavo lepi na občinstvo. Sopihajočega, a prijaznega velikana ni lahko odgnati. Imajo tudi dve mački, mlajša oranžna je igriva Lumpa, kakšnega pol leta ima, starejša je Mica, ki se ji med našim obiskom še ni uspelo vrniti z nočnega pohoda. Na bregu, ki je obrnjen proti prvim pohorskim strminam, je glasen in razmeroma razigran trop ovac, zraven za ogrado pa še ekipa kokoši. Živalski vrt končujejo debele race, ki domujejo ob glavni hiši.

"Samooskrba," razlaga gospodarica, ki pove, da so na kmetiji še prašiči, koze, zajci, govedo, pa še kak konj se najde. Za turizem so se bojda odločili pred četrt stoletja in zdaj lahko rečejo, da jim kar gre. Imajo sobe (in welness), ki imajo naBooking.com neverjetno oceno 9,5. Za tiste, ki s poti radi kaj prinesejo domov, imajo knjigo receptov in prelomnih trenutkov družine Topolšek, pa svoja vina, marmelade, sokove, čaje in celo volnene copate (po 25 evrov). Vse je domače, vse je ekološko, so ponosni.

A k Urški smo prišli v prvi vrsti zaradi hrane. Za začetek so postregli svojo lastno recepturo, natančno pripravljeno mešanico bezgovega soka, vina in radenske. Osvežujoče. Sicer pa imajo pri Urški lepo število svojih vin: Šentjanževec je bela zvrst, imajo še rosé, renski rizling, rumeni muškat in modro frankinjo, na naši mizi pa je bil tisto popoldne najhladnejši – traminec, menda suho vino, ki se je našemu omizju vendarle zdelo nekoliko presladko.

Je bila pa zato gosta bučna juha takšna, kot je treba. Prinesejo jo v lončenem jušniku, dodajo nekaj bučnih semen, bučno olje za okras in okus ter nekaj smetane. Na mizi juho pospremijo z zbitim, dolgo obstojnim kmečkim kruhom. Tudi solata je kakopak domača. Sicer zelena, nezapletena, a ji dodajo rdečo peso, izboljšano s hrenom in jabolčnim kisom.

Solata je najavila glavno jed, mlado govedino v omaki s cmoki. Govedina je bila narezana na majhne kose, v omaki pa sta se kopala tudi korenje in grah. In seveda, cmoki niso bili navadni, kruhovi, ampak iz paljenega testa. Pri Urški skuhajo vsak dan kaj drugega, vedno gre za obrok, ki vsebuje štiri, morda pet jedi. Z jedmi morajo predvsem nahraniti goste, ki jih imajo po sobah, naključni jedci, ki jih sprejemajo samo konec tedna, pa dobijo tisto, kar je ta dan na sporedu.

Mi smo tako tisto sobotno popoldne, ko se je ravno prav zjasnilo po nevihti, za sladico dobili ne presladek robidov sladoled z robidovo polivko, ki ga pripravlja zet in simbolično najavlja, da gre kmetija v novega četrt stoletja.

Povzetek

Biološka samooskrbna turistična kmetija na obrobju Pohorja, nedaleč od Zreč, ob klasičnih hotelskih storitvah ponuja tudi večerje. Vsa hrana je s kmetije, razen mineralne vode, pa naj gre za meso ali zelenjavo. Cena obroka je 12 evrov na osebo.

Tudi vino je hišno in etiketirano, od traminca do modre frankinje. Za domov je steklenica okoli 5 evrov, na mizi s pogledom na gmajno pa 12 evrov.

Ocena

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.