Gostilnica Mandrija: goriška postojanka za mesojedce

Mandrijo smo v zadnjem mesecu obiskali dvakrat, da bi se nedvomno prepričali, ali gre pri gostilni na sijajni lokaciji na hribčkih nad Ajševico pri Novi Gorici res za tako dober lokal, kot se širi glas. O Mandriji namreč govorijo kot o gostilni z izjemnim razgledom ter preprosto in ne predrago kuhinjo. Za natančnejši pogled v sončno dolino bomo sicer morali priti kak toplejši mesec, jedilni list pa je bil z določenimi dnevnimi dodatki zanimiv in razmeroma poceni.

Gostilnica v krajih, kjer je največ dobrih gostiln v Sloveniji na kvadratni meter, svoje poslanstvo razume drugače kot okoliške (Pikol, Žeja, Mama, Dam …) in v ponudbi skoraj nimajo ribjih jedi, hkrati pa sveže stvari ponujajo posebej, dnevno. Mandrija je klasična, nepretenciozna primorska gostilna, kjer se natakarji znajo obnašati in kjer so stvari tempirane na (vse redkejše) goste iz tujine. Za tiste, ki imate radi tudi jahanje, pa naj povemo, da pri Mandriji deluje manjši konjeniški klub, ki to opravičuje tudi z dejstvom, da je bila na tem mestu v drugi svetovni vojni veterinarska postaja za partizanske konje.

Dan je že bil takšen, da smo povprašali po penečih vinih in dobili odgovor, da imajo rumeno rebulo Blaževih in Coljin polsuhi Carmi. Zraven je mogoče na kozarec dobiti še nekaj drugih kapljic, predvsem Bjano in Saksidov dvojec Blanc in Rose. Ko smo ravno pri vinih: odprt je še več kot soliden cabernet Petra Lisjaka iz sosedstva, skoraj polsuh sauvignon pa prispeva Stanko Povh iz Goč. Obe vini smo poskusili pri pripadajočih jedeh (Povha pri predjedeh, Lisjaka pri mesu) in treba je priznati, da razen v redkih gostilnah pri nas težko dobimo podobno kakovosten izbor vin na kozarec. Tudi na splošno vinska karta vsebuje marsikaj iz Vipavske doline, Brd in s Krasa, manj z Obale in nič s Štajerske ali bližnje Italije. Najdražja so vina Marjana Simčiča in Krapežev merlot, sledijo Santei, Saksida, Guerila, Čebron, Bonča, Ščurek, Jamšek, Batič, Fana, Brandulin …

Vina imajo namen pokriti testenine vseh vrst, tudi takšne s tartufi, in meso vseh vrst. Dobite vse od tatarskega bifteka prek karpačev do klasičnih biftekov in vseh florentincev, jagenjčka, purana, telečjih zrezkov ter svinjske ribice. Mimogrede, med ribjimi jedmi imajo za naš prostor skoraj obvezne lignje. Naše prvo naročilo je šlo seveda daleč stran od morskih prebivalcev, dobili smo porcijo solkanskega radiča ali, če hočete, goriške vrtnice. Pri Mandriji jo v solati pustijo skorajda nedotaknjeno, na vrh dodajo le poširano jajce. Izjemna specialiteta, ki jo je mogoče dobiti samo na Goriškem in samo v tem času. Tudi na drugi strani smo se lotili malce bolj posebne jedi. Pripravili so drobne njoke z rdečo peso, pršutom, feferonom in motovilcem (za svežino).

Naj povemo, da jedi spremljata dve vrsti zelo polnega kruha. Eden je s pršutom in čebulo, drugi s semeni. A bolj kot s sicer zanimivimi predjedmi – kraškem pršutu, domači salami, tatarskem bifteku, solidni goveji juhi, mini njokih, blekih in raviolih – se pohvalijo z velikimi porcijami mesnin, ki jih ponavadi pripravijo za dve osebi. Mi smo se odločili za taljato in dobili na debelo narezanih 70 dekagramov izjemnega sočnega mesa, ki so ga podkrepili z na kocke narezanim, dobro pečenim krompirjem, bučkami, paprikami in gobicami. Povsem odveč je bil ščepec rukole. Treba je še reči, da je cena jedi znesla okoli 25 evrov po osebi, kar je, milo rečeno, poceni, če vemo, da bi zlahka zadovoljila dvakrat večje omizje.

Sladice. Ponosni so na karpačo ananasa in na sufleje. Mi pa smo se raje odločili za ne presladke kobariške štruklje, ki resnici na ljubo niso presenetili, predvsem zaradi recepta, ki pri Mandriji določa malce predebelo testo in s tem premalo nadeva. Kakorkoli, na hribčkih nad Ajševico se boste najedli že za kakšnih 15 ali 20 evrov na osebo.

Povzetek

Lokal za pristaše primorskih mesnih jedi, ki preseneča z orjaškimi porcijami biftekov, taljat in florentincev. Ob tem imajo zanimive predjedi, pa naj gre za juhe ali testenine. V sezoni imajo za znosno ceno tudi goriški radič in tartufe.

Vinska karta je vezana na primorska, še posebej vipavska vina. Cene steklenic so od 10 do največ 30 evrov na steklenico, odprta vina pa so manj kot evro na kozarec.

Ocena

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.