Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
26. 2. 2014,
12.00

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

ocenili smo

Sreda, 26. 2. 2014, 12.00

7 let, 2 meseca

Gostilna Šiker: od žolce do šarlote

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

V okolici Maribora je nekaj gostiln, ki jih jedec mora preizkusiti, in Šiker je gotovo najpomembnejša med njimi.

Čeprav je nova avtocesta od Maribora proti Prekmurju malce zapletla pot proti gostilni Šiker, je bilo tisti sobotni popoldan v eni najboljših gostiln med Mariborom in Mursko Soboto lepo polno. In gostje niso bili v skupinah, kar v primestnih gostilnah tako velikokrat vidimo, ampak v parih in kvartetih. In to čeprav so površni avstrijski ocenjevalci sosednjo gostilno v Pernici opazili, Šikerja pa, bog ve, zakaj, ne.

Jasno, v teh krajih smo jedli že velikokrat in zanimivo, kljub bogati tradiciji – hvalijo se, da je gostilna na svojem mestu že od leta 1870 – pa gredo vedno v korak s časom. In to pametno, brez ekstremnih potez, ki bi odgnale konservativnejše goste in napravile luknjo v blagajni. Tako nekateri še vedno pridejo zgolj k točilnemu pultu, na kozarec domačega vina, drugi samo na šarloto, ki je menda med najboljšimi na sončni strani Alp. Porcije so manjše, kot so bile nekoč, čeprav ni dvoma, da gostje odhajajo siti.

Najbolj klasična kosila z juho, kosom mesa, kompletno prikuho in sladico dobite že za ugodnih devet evrov, če dodajo še toplo predjed, se cena dvigne za tri evre in pol. Degustacijski meni, ki naj bi pokazal še več sposobnosti domače kuhinje, cenijo na nekaj manj kot trideset evrov, in ker so nam dovolili nekaj manjših sprememb, smo se odločili za pojedino, ki ji po pričakovanju ni bilo kaj očitati.

 | Foto:

Začeli smo z žolco iz goveja jezika z bučnim pestom, spremstvo je bil Šikerjev muškatni cuvee (muškat otonel, rizvanec), pa tudi tri vrste kruha, ajdov z orehi, klasičen in čebulni. Začetek, ki mu ni bilo kaj očitati. Ko smo čakali na naslednjo jed, smo natančneje pregledali vinski list in ugotovili, da v takšnih gostilnah človek težko najde boljšo izbiro. Štajercev seveda ne manjka, poleg svojega vina imajo zmerno ocenjene Dveri Pax, Šumenjaka, Joannesa, Gaubeja … Veliko je naših penečih vin, pa tudi kakšen šampanjec se najde, recimo Moet po 65 in Krug za 267 evrov. Nekaj je Primorcev, celo "naše" iz Italije imajo (najdražji Rosso della Castellada je po 60 evrov).

Po hišnem cuveeju sta po prilagojenem degustacijskem načrtu na mizo prišli morda malce preslana goveja juha s fritati, bogata s korenjem, ter njena mnogo okusnejša bučna prijateljica z bučnim grisinom, smetano, bučnimi semeni in pripadajočim oljem. Pred tretjo jedjo so natočili preizkušen Dveri Paxov chardonnay iz leta 2008, sledili so ravioli z jurčki v bučni omaki, polnjeni s skuto in zelišči. Dobra kombinacija. Vino je ostalo, da pokrije tako imenovano štajersko solato, ki so jo prinesli v četrti fazi degustacijskega projekta. Šlo je za motovilec s šunko in jajcem, bučnim oljem (iz Ključarevcev) in rahlo staranim kisom. Lahko bi rekli, da so solato postregli namesto sorbeta oziroma takrat, ko bi primorski oštirji presekali z ledeno sladico. Ideja ni slaba.

Na priporočilo natakarja smo pri prvi od dveh glavnih jedi, pri mini kolinah (košček krvavice, košček pečenice in nekaj pripadajočih kislih prilog), napadli povsem korektno modro frankinjo, pri drugi glavni jedi pa je prispela rdeča bordojska kombinacija iz Štajerske. Oprostite, iz Makedonije. Ormoško-ljutomerski gigant P&F je v svojih vinogradih na jugu nekdanje države vzgojil tudi rdeče grozdje in v steklenici vina z visoko letečim imenom Delightful sta merlot in cabernet cauvignon. Zelo zanimivo vino, ki se je srečalo (ali celo zmagalo v dvoboju) z dušenim jelenom v spremstvu biserne čebule, brusnične marmelade in sirovih štrukljev.

 | Foto:

Kaj pa sladica, za katero so točili sladek Fuga Mundi? Pravzaprav so pripravili kar tris, v katerem seveda ni manjkala šarlota, dodali so še čokoladni žličnik in domačo kremno rezino. Kaj naj rečemo, vidi se, da imajo pri hiši občutek za sladice, da lahko delujejo kot nekakšna lokalna slaščičarna. Morda bi ob takšnem izboru (imajo še množico zavitkov, lasten sladoled, vroče maline, ki jih polivajo po sladicah …) lahko ponudili celo slajše vino.

Povzetek

Gostilna s tradicijo in z izkušnjami, ki se prav počasi, brez velikih tveganj, modernizira. V skladu s tradicijo ponujajo klasične hladne jedi in juhe ter zrezke, po drugi strani pa tudi mnogo sodobnejših jedi, ki so izjemno okusne. Jasno, vse skupaj imajo lokalni, štajerski pridih, veliko bučnega olja in posebne sladice.

Vinska klet ponuja solidna lastna vina, praktično vse Štajerce, ki kaj pomenijo, iz drugih delov Slovenije in tujine pa le najnujnejše. Kljub temu se lahko pohvalijo z eno boljših vinskih kart v teh krajih.

Ocena

Ocena gostilne: 4 | Foto:

 

 

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.

Ne spreglejte