Sreda, 9. 12. 2015, 11.22
7 let, 1 mesec
Gostilna Kunstelj: Okusi Radol'ce in preostale zgodbe
V Radovljici in okolici se zadnje čase javno zavedajo svojih jedi in okusov, organizirali so celo kulinarično prireditev. Naša ekipa je zato zavila v prenovljeno gostilno v središču mesteca.
Ko pravimo prenovljena, velja to za ponudbo, medtem ko bo treba samo gostilno Kunstelj, predvsem notranjost hiške, natančneje podučiti o sodobnih trendih notranjega oblikovanja. Torej stara gostilna in tradicija z roko v roki z modernimi vplivi, podobno kot so to storili pri ponudbi vina in ponudbi hrane.
Kakorkoli, ko smo bili nazadnje pri Kunstljevih, so stregli skoraj izključno koline z nasitnimi prilogami. Preteklo soboto, ko smo se spet pojavili pri njih, je bila ponudba širša, veliko širša, in vezana tudi na že omenjene okuse kraja.
Med predjedmi naštejejo veliko različnih solatnih krožnikov, klasičnih in bolj bogatih, recimo s sirom ali s piščancem ter celo s postrvjo in medom. V tej fazi je tudi simpatična divjačinska pašteta s prilogami v obliki sadnega kruha, rdeče pese, brusnične marmelade in motovilca. Tudi hladni plošči namenijo več različnih sestavin, kot smo navajeni. Debelo narezano šunko v testu spremljajo domača suha salama, dimljen in klasičen sir, kroglica zaseke ter okisana zelenjava (cvetača, kumarice, čebula, korenje).
V začetku smo pili hišni sivi pinot iz Debenjakovih kleti v Brdih, potem pa smo se lotili kar bele Burje, vrhunske zvrsti iz istoimenske kleti, ki jo za znosnih 22 evrov po steklenici ponujajo tudi v vinskem listu. Jasno, možnosti je bilo še nekaj. Klet Debenjak poskrbi tudi za njihovo hišno rdeče, natančneje merlot, cviček je Fabjanov, polsuho belo je Konjiško. Imajo prosecco Trevisiol, Jakončičev Mosaic, kar nekaj Gašperjevih vin iz Brd, pa Protnerja, Lisjaka, Pupisov teran, Simčičev cabernet, Šumenjaka, Edijev Duet, Šturmov rumeni muškat in rdeči portovec Van Zellers, pri vsakem vinu pa so zapisali preprosto razlago njegovih lastnosti.
Nazaj k hrani. Pri Kunstlju je ponudba juh nekoliko bolj dodelana kot v okolici, čeprav gre še vedno za juhe, ki jih gostje poznajo dolga leta. Le malo so jih spremenili. Goveja juha je tako lahko povsem običajna, v kar malce dolgočasni skodelici, po drugi strani pa lahko naročite tudi Kunstljevo župo z jajcem, ki jo postrežejo v globokem krožniku. Sta imeli pa obe juhi zavidljivo količino različnih vrst zelenjave, le bolj vroči bi lahko bili.
Naprej smo šli z nasitno predjedjo. Njoki z makom in dimljenim sirom so morda manj lokalni kot nekaj drugih jedi v brezmesni ponudbi, po drugi strani pa ene najboljših testenin, kar jih je naša družba malicala v zadnjem času. Njoki so bili okusni, dišeči in ravno prav kuhani. Morda gre omeniti tudi ajdovo kašo, ki jo je mogoče dobiti kot samostojno jed ali v vlogi priloge, ki spremlja jelenove medaljone.
Ja, odločili smo se za divjačino, ker je na grbu gostilne iz leta 1873 lovec, ki na ramenih nosi gamsa. Na naših krožnikih sta bila natančno pripravljeno meso jelena (ne pretrdo, kot se rado zgodi) in izvrstna priloga ajdove kaše s porom. Za nedeljska kosila so sicer pri Kunstlju ostali pripravljeni z ocvrto piško, dunajskim zrezkom, pečenicami in kranjskimi klobasami. Po drugi strani pa imajo tudi ajdove žgance z mlekom, ki jih dolga leta ni bilo mogoče dobiti ravno v vsaki gostilni.
Da bi videli, koliko sladic lahko naštejejo, smo se na koncu lotili Kunstljevega krožnika sladic v družbi Šturmovega sladkega muškata, ki ga predvideva že sam jedilni list. Ob kakijevi omaki so se postrojili kostanjeva rulada, čokoladna rezina, grozdni sladoled in čokoladni mus, na posebnem stojalu pa smo dobili še grizike z božičnimi motivi. Kaj so grizike? Čokoladne lizike, izdelane iz tiste mase, ki ostane pri peki tort, nekakšna grmada, oblita z belo čokolado. Zanimivo in okusno.
Jasno, imajo še kopico štrukljev, medenjake, lokalna žganja, plošče sirov za začetek ali za konec, z medom in orehi. Pa še kavo Buna, kupljeno po načelih pravične trgovine. In če se sprašujete, koliko boste zapravili pri Kunstlju v samem središču Radovljice – za kakih 30 evrov bi se morali že zelo najesti. Če pa se lotite klobas ali ocvrtih oblik mesa, bi moralo ob predjedeh ali juhah zadostovati že okoli 15 evrov.
Povzetek
Gostilna, ki deluje že od daljnega leta 1873, je v zadnjem času marsikaj spremenila. Recepti so zanimivi in vezani na lokalne sestavine ter tradicijo. Ajdovi žganci z mlekom, ajdova kaša, bogate juhe, šunka v testu …
Vinska karta je kratka in učinkovita. Na kozarec po en evro je na voljo vsa slovenska klasika od cvička do terana. Med buteljkami je nekaj najboljših, od Protnerja do Edija Simčiča, od Burje do Marjana.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.