Četrtek, 3. 11. 2016, 3.50
6 let, 4 mesece
Fudo: mariborski bistro obilnih prigrizkov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,55
V središču Maribora je letos zaživela nova restavracija, moderna in malce samosvoja.
Vogalni vhod v meščansko hišo na Poštni ulici je nekaj lepšega, kar se nam je v zadnje času zgodilo pri slovenskih lokalih, pa smo srečali že kar nekaj bistrojev, ki "se iščejo" nekje med poslom, ljubeznijo in občinstvom. Fudo namreč pomeni, kot so zapisali: food, love and you oziroma, če za silo prevedemo, hrana, ljubezen in vi.
Fudo
Poštna ulica 1, 2000 Maribor
Telefon: 0591 43576
Tisto rahlo kislo jesensko soboto smo bili mi tam, hrana je bila tudi na svojem mestu, ljubezen, ta pa je bila verjetno v zraku, kot je konec sedemdesetih popeval John Paul Young. Morda je Fudo še najbolj bistro z nekaterimi inovativnimi prijemi in z množico domačih proizvajalcev, ki lahko zagotovijo predvsem vina, pa tudi sire, zelenjavo in meso.
(Pre)močno maceriran Bartolov šipon
Heler, Sabader. Pri starem kovaču, Hecl, Podpečan, Gorišek, Cigoj, Repovž, Frešer, Sušek in Zabojček zdravja so jasno zapisani na menijih. Na vinski karti, kjer je večina vin na kozarec, pa je naših mojstrov še več. Recimo Bartol, katerega oranžni šipon smo poskusili, ali pa Gaube, ki je za našo mizo prispeval kupico svojega izvrstnega zelenega silvanca. In recimo Marof, ki se je potrudil s sauvignonom, ter Vračko, ki je pri glavnih jedeh zalival s zweigeltom.
Na voljo je še zlata radgonska penina, pri belih Frešer, Šumenjak, Prinčič, Nando, Steyer, Kabaj ... Za štajersko centralo pravzaprav veliko oranžnih vin. Pri rdečih je manj izbire, imajo rdečo Štorijo, Šumenjaka, Tilio, Prinčiča… Ponujajo še izabelo oziroma jurko od Kuzmiča, pa nekaj malih pivovarjev, veliko ginov in Tilijino grapo.
Tako imenovani kreativni humus z redkvico, bučo, granatnim jabolkom in hrustljavimi semeni
Toliko o proizvajalcih, kaj pa hrana? Na začetku se pohvalijo s kreativnim humusom, rdeče barve je, ki ga gre pomakati s priloženimi zelenjavnimi palčkami, pomagajo pa mu tudi rdeče redkvice, buče in granatno jabolko. Nekaj za začetek torej, hladna veganska predjed, kot je moderno.
Morda nismo imeli sreče, ampak na naš večer je bilo v Fudu res glasno, morda je šlo za neposrečeno kombinacijo glasne glasbe in tuljenja gostov. Pozneje se je umirilo, ampak tudi juhe smo morali pojesti v lokalu, kjer je mešanica zvokov močno odmevala. Vzeli smo zanimivo gosto juho iz kolerabe in jabolk na eni strani in na drugi ričet. Izbrali smo različico brez mesa in bili zadovoljni, pravzaprav zelo zadovoljni.
Brezmesni ričet se je izkazal za eno najboljših jedi tistega dne.
Morda je škoda, da določen del jedi strežejo šele v večernih urah, zato tisto popoldne nismo dobili nekaj biserov, ki na bi jih pripravljali v kuhinji. A smo se znašli. Vzeli smo hrustljave piščančje krače z jesensko omako, kruhovim narastkom in še pečenim zeljem z jabolki (za 6,9 evra). Resnici na ljubo je treba reči, da smo že prej pri sosednjih mizah zaznali, da bo šlo za zelo nasitno reč. Mesa je bilo veliko, prilog pa absolutno preveč.
Malo manjši šok je bil rostbif, na katerega so naribali sir, mu dodali zeliščno maslo, stročji fižol, kislo zelje, pečeno rdečo peso, popečen kruh in granatno jabolko. Vse skupaj je pristalo na plošči, kot smo bili nekoč vajeni pri Kavalu v Tacnu. Cena konkretnega rostbifa pa je v Fudu 12,5 evra. Znosno, se je pa za vprašati, če ne bi bilo bolje porcije malce zmanjšati. Saj veste, da se jedi vmes tudi ohladijo.
Piščančje krače z obilico jesenskih prilog
Pri Fudu so jedi kompleksne in nasitne, tisti dan so denimo ponujali še hrustljavega ostriža z limono, lignje v koruzni skorjici, ajdove štruklje s skuto, drobnjakom in gobicami, domače njoke s korenčkovo kremo, maslenim brstičnim ohrovtom, mladim grahom, porom, češnjevci in pistacijami, pa tudi rezance z bučkami, pinjolami in maskarponejem ter kopico različnih solat. Manjkal ni niti obvezen hišni burger.
A mi smo se že ozirali proti sladicam, kjer smo ob ponudbi različnih tort vztrajali na ameriških palačinkah z jogurtom, kivijem in malinami. Izjemna sladica, ki je ni mogoče dobiti v vsaki gostilni, a spet: če bi je bilo polovico manj, ne bi nihče ničesar pogrešal. Še napornejši zalogaj je bila pita z banano ter karamelo in temu dejstvu se ni bilo mogoče izogniti niti ob pomoči Frešerjevega polsladkega rumenega muškata.
Ob okraševanju ameriških palačink je na plan udarila vsa kuharjeva ustvarjalnost.
Povzetek
Fudo poskuša biti moderna mestna restavracija, ki še išče natančno pot naprej. Veganske jedi in vegetarijanski burgerji proti klobasam in mesnim jedem. A zdi se, da se bodo počasi našli.
Vinska karta je solidna, veliko vin je na kozarec in v večini so poceni. Zavidljivo število oranžnih pridelovalcev, za določeno občinstvo pa bi morda vseeno lahko našli še kakšnega pomembnejšega klasičnega favorita.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
