Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
15. 4. 2015,
11.24

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

ocenili smo Trst

Sreda, 15. 4. 2015, 11.24

6 let, 6 mesecev

Buffet da Pepi: stoletna tradicija kuhane svinjine

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Gostilna v strogem središču Trsta, ki dokazuje, da tudi v teh krajih jedo preproste jedi.

Zgodovina buffeta, v katerem se je naša razširjena ekipa prebijala s primerno angleščino in s komaj znosno italijanščino, je, človek komaj verjame, povsem slovenska. Lokal na trgu pri tržaški borzi je odprl Pepi Klajnšič davnega leta 1897. Dolga leta je bil v slovenskih rokah, celo v času fašizma in še po vojni, zadnjih nekaj let pa našega jezika in, kot kaže, slovenskih lastnikov ni več. Originalno ime Pepi S'Ciavo (kar bi lahko tolmačili kot Pepi, umazani Slovenec) so leta 1952 spremenili v Buffet da Pepi in dodali še skromno, a zanimivo založeno delikateso.

Buffet da Pepi

Via della Cassa di Risparmio 3, 34121 Trieste (Trst), Italija

Telefon: +39 040 366858

A pravijo, da se Da Pepi v osnovi ni veliko spremenil. Na štedilnikih kot nekoč v velikih kotlih kuhajo samo svinjino, lokal je urejen po starem in ni prav udoben, kar velja tudi za stranišče. Po drugi strani pa je to ena redkih gostiln v Trstu, ki jo je visoko ali celo najvišje ocenil New York Times. V Trstu je tistega večera lilo kot iz škafa in malce nam je bilo žal, da smo šli na tako dolgo pot. Po drugi strani pa smo že tolikokrat želeli poskusiti Pepijevo svinjino, da se nismo želeli več obirati. Herojsko zgodovino lokala smo pustili ob strani ter se podredili natakarjem in lastnikom, ki, to je bilo videti, niso vajeni večje družbe, ki si vzame več ur časa. Običajno si gostje meso, ki ga dobijo iz obeh kotlov, zbašejo v kajzerice in jih na hitro pojedo. Naš načrt je bil povsem drugačen.

 | Foto:

Teran, ki ga kupujejo v Sloveniji, je bil prva vinska podlaga, naša druga žrtev pa je bil več kot soliden sivi pinot z goriškega golf letovišča Castello di Spessa. Tudi drugače ob pivu ter belem in rdečem odprtem vinu dobite vsa vina, ki jih prodajajo v delikatesi. Cele steklenice, jasno, najbolj znano ime med njimi pa je bilo Primosic.

Vino je klicalo po prvi rundi hrane. Pri Pepiju imajo tri jedilne liste in prvi narekuje hladne jedi. Na velik krožnik so narezali vse, kar so imeli, in delovalo je, kot da bi naročili mešano ploščo s salamami, pršutom, kuhano šunko, budjolo, parmezanom, poltrdim sirom in smetanasto gorgonzolo. Za vitamine so skrbeli paprike, olive, artičoke, feferoni in kumarice, za oblikovanje trebuščka pa bel, črn in kuminov kruh.

Drugi jedilnik našteva vse, kar vam vržejo v sendvič, in z njim se tistega večera nismo ukvarjali. Tretji pa govori o toplih jedeh. Pravzaprav naštejejo vse, kar je mogoče pojesti tudi na plošči, torej tople mesnine, ki jih kuhar vešče vleče iz kotlov in reže za goste. V živo, seveda.

 | Foto:

S čim so nam napolnili krožnike? Skuhali so tako hrenovke kot klobase, na svojem mestu je bil jezik, pripravili so panceto in vratovino, za tiste, ki si želijo nekaj več, pa so prispeli tudi parklji. Osnovna priloga je tradicionalna tržaška kombinacija kuhanega zelja in praženega krompirja, jasno pa je, da brez hrena in gorčice ni obroka pri Da Pepiju. Za tiste, ki res ne morete brez zelenjave, je mogoče dobiti še kakšno solato, bučke in morda jajčevce.

Naš ne povsem do konca napolnjen organizem se je mirno spoprijel še z edino sladico, ki je tisti deževni večer sijala iz kuhinje. Šlo je za izvrsten jabolčni zavitek s pinjolami in rozinami. Za konec so nam na vsak način morali natočiti še žganje: sladek teranov liker je bil s slovenskega Krasa, ne premočna grappa pa z italijanskega teritorija. Cena? Obrok toplih ali hladnih mesnin na osebo je devet evrov. Ko dodate priloge in vino, se stvari še malce podražijo. Imajo pa nekaj, kar v Italiji težko najdete: ob polčasu med tretjo in sedmo popoldne ne zapirajo.

 | Foto:

Povzetek

Star lokal v samem srcu Trsta je nekaj posebnega, saj za zmerne cene ponuja veliko (svinjskega) mesa in malo prilog. Pravzaprav gre za delikateso, kjer se lahko usedete in nekaj pojeste.

Vina za italijanske razmere ni veliko, je pa dejstvo, da se ob našem teranu, Primosicu, Castellu di Spessa in še nekaterih da najti favorita dneva.

Ocena

Ocena gostilne: 3,5 | Foto:

 

 

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.

Ne spreglejte