Zakaj ljudje jokajo ob Someone Like You

Velika zmagovalka grammyjev, ki se ji verjetno kar nekaj nagrad obeta tudi na jutrišnji podelitvi nagrad brit, je s svojo balado Someone Like You verjetno marsikoga spravila v jok. Skladba o nekdanjem ljubimcu, ki ima zdaj novo dekle, je tako ganljiva, da si je svoj skeč prislužila tudi v oddaji Saturday Night Live, kjer so poleg igralcev v skeču jokali tudi glasbeni gostje Coldplay.

Čeprav ljudje glasbo doživljamo tudi glede na osebne izkušnje in okolje, v katerem živimo, pa znanstveniki ugotavljajo, da so določeni glasbeni elementi tisti, ki nam še posebej pridejo do živega. Skupaj z odkritim in srce parajočim besedilom so ti elementi tisti, ki v naših možganih premagajo vsa druga čustva, so zapisali v Wall Street Journal.

Appoggiatura – element za jok Pred dvajsetimi leti je britanski psiholog John Sloboda izvedel eksperiment, v katerem je sodelujoče prosil, da označijo dele pesmi, ki jih najbolj ganejo – sprožijo solze ali povzročijo kurjo polt. Udeleženci so zaznali 20 takšnih odlomkov in po analizi je Sloboda ugotovil, da jih je 18 vsebovalo element, ki mu v glasbi pravimo appoggiatura.

Gre za ton, ki se nekoliko tepe s samo melodijo, ravno dovolj, da sproži disonanco. "To v poslušalcu sproži napetost," pravi Martin Guhn, psiholog na University of British Columbia, ki je leta 2007 sodeloval pri podobni študiji. "Ko se toni spet zvrstijo v pričakovano melodijo, se napetost sprosti in poslušalec to občuti kot ugodje."

Kurja polt poslušalca po navadi oblije ravno v trenutku sprostitve in ko se takšne "appoggiature" zvrstijo ena za drugo, to sproži cikel napetosti in sprostitve, ki povzroči še močnejšo reakcijo in takrat številni začnejo jokati.

Someone Like You, ki jo je Adele napisala skupaj z Danom Wilsonom, je polna momentov, ki so podobni "appoggiaturam". Poleg tega Adele v refrenu rahlo spremeni svoj ton, tik preden spremljava preide v novo melodijo, s čimer ustvari serijo napetosti in sprostitev, pravi dr. Guhn.

Ganljivi odlomki imajo vsaj štiri lastnosti, ugotavljajo psihologi. Začnejo se tiho in nato postanejo glasni. Vsebujejo nenaden pojav "glasu", naj bo to nov instrument ali nova harmonija. Pogosto vsebujejo razširitev frekvenc, na primer za oktavo višjo spremljavo, vsi odlomki pa vsebujejo nepričakovano deviacijo v melodiji ali harmoniji. Ko glasba vsebuje presenečenje v zvoku ali vzorcu harmonije, je zelo verjetno, da bo sprožila mravljince.

Someone Like You je šolski primer

Someone Like You je šolski primer vseh teh elementov. "Skladba se začne z mehkim, ponavljajočim vzorcem, medtem ko Adele poje melodijo z ozkim razponom tonov. Besedilo je žalostno, a zadržano; z njim ustvari sentimentalno, melanholično vzdušje. Ko preide v refren, Adele glas dvigne za oktavo in besedilo odpoje nekoliko glasneje. Harmonija se spremeni, besedilo postane bolj dramatično.

Ko glasba zaide iz pričakovanega vzorca, naš živčni sistem to zazna, srce nam začne biti hitreje, začnemo se potiti. Glede na kontekst te dražljaje zaznavamo kot vesele ali žalostne.

Vendar če Someone Like You sproža tako močno žalost, zakaj je potem tako priljubljena pri poslušalcih? Lani so Robert Zatorre in njegova ekipa nevrologov z univerze McGill ugotovili, da čustveno intenzivna glasba v možganih pospešuje sproščanje dopamina v možganskem centru za zadovoljstvo, podobno kot učinki hrane, seksa in drog. Zaradi tega se počutimo dobro in si izkušnjo želimo ponoviti. Ugotovili so, da intenzivnost mravljincev sovpada s količino sproščenega dopamina tudi, ko je glasba ekstremno žalostna. Torej več čustev v nas sproži glasba, pa naj bodo ta žalostna ali vesela, bolj jo bomo želeli poslušati. S Someone Like You sta Adele in Wilson ne samo ustvarila popolno skladbo za jokanje, ampak tudi našla formulo za uspeh: sprožanje solz in kurje polti s pomočjo majhnih presenečenj v melodiji, rahlo hripav glas in srce parajoča besedila.