Majke in Partibrejkers: skupni nastop en sam presežek

Obilica snega in slabi vremenski obeti niso nikogar odvrnili od velikega rock'n'roll dogodka. Na koncertu hrvaške skupine Majke in srbskih Partibrejkers se je zbralo ogromno ljudi. V Cvetličarni, odkar je prenovljena, verjetno še ni bilo toliko obiskovalcev. Na ogromnem balkonu tokrat namreč ni bilo miz in sedežev, tako da so tudi tam nastale tri ali celo štiri vrste poslušalcev.

Prvoligaški spektakel je na nesrečo kakšnih tristotih obiskovalcev, ki so se zaradi slabe logistike prirediteljev še drenjali v dvorano, točno ob napovedani uri začela vinkovška skupina Majke. Začeli so neverjetno silovito in, treba je priznati, tudi precej glasno. Že po prvih dveh skladbah je postalo jasno, da bomo slišali precej bolj "navite" Majke, kot smo jih sicer vajeni v zadnjih letih. Pevec Bare je bil v odlični formi, kar je ponavadi glavni pokazatelj trenutnega dometa skupine. Majke so dobesedno drveli. Izvedbe uspešnic in njihovih najbolj kapitalnih skladb, ki so se vrstile druga za drugo, so rahlo oklestili. Predvsem so zmanjšali tiste bolj psihedelične in blues izlete, a ne tudi solističnih točk. Vse skupaj je delovalo zelo "na prvo", a kljub temu zares odlično. Bare je tokrat presenetljivo velikokrat puščal občinstvu, da je pelo do mile volje, kar sicer ni v njegovi navadi. Občinstvo pa je bilo zares pripravljeno, saj je pelo praktično ves čas nastopa skupine, ne samo takrat, ko ga je Bare pozval k temu. Med skladbami pa se je nekajkrat spontano razleglo glasno skandiranje: "Bare, Bare ..." Majke so se po dobri uri poslovili in kljub glasnim prošnjam občinstva se niso vrnili na oder. Definitivno je bil to prav poseben nastop legend hrvaškega rock'n'rolla – kratek, a ubijalsko efekten. Čutilo se je, da ima skupina veliko spoštovanja do dogodka in do benda Partibrjekers, ki je bil kljub vsemu glavna zvezda večera.

Tudi srbski rock'n'roll bojevniki so začeli navito in morda tudi kanček bolj kompaktno kot na nekaterih prejšnjih nastopih v naših krajih. Spoštovanje je bilo očitno obojestransko. Tudi pevec Cane in ekipa so se namreč trudili na vso moč. Na koncu druge skladbe je pevca skupine Partibrjekes nekdo polil s pivom. Cane je znorel, dotičnega nekam poslal in mu razložil, da je s to "zafrkancijo" s pivom zamudil kakšno desetletje. S pivom se je polivalo še naprej, nekaj manj pa ga je letelo proti odru. Nasploh je treba povedati, da ima občinstvo na koncertih skupine Partibrejkers prav poseben, da ne napišemo ravno malo moten odnos do piva. Tudi tokrat je bilo kar nekaj obiskovalcev, ki so imeli med njihovim nastopom neverjetno veliko opravka s pivom. Manjšina je od njega bolj ali manj omagala, nekaj več pa je bilo priložnostnih natakarjev, ki so po nabiti dvorani brezglavo drveli s kozarci piva v roki. Polivanje s pivom je bilo že ničkolikokrat razlog, da je nastopajočim "vse padlo dol", vendar se tokrat to no zgodilo. Partibrejkers so nadaljevali še bolj srdito in energično, kot bi hoteli čim hitreje opraviti s tem incidentom.

Na praznovanju svoje tridesete obletnice je bend pripravil zares dober izbor skladb, v katerem praktično ni manjkala nobena starejša ali novejša uspešnica. V velikem slogu je izvedel več kot dvajset skladb. Občinstvo je uživalo ob zares izvrstnem in nalezljivem groovu. Tudi pelo je veliko, čeprav morda nekaj manj kot med nastopom njihovih predhodnikov. Vsekakor pa je bilo vzdušje odlično. Partibrjekers so neumorno "trgali" več kot dve uri in pol. "Totalni odklop" pa je bil med skladbama Hipnotisana gomila in Kreni prema meni, ki ju je bend izvedel eno za drugo, a tudi tokrat ne povsem na koncu nastopa. Partibrejkers so "žgali" na polno, občinstvo pa je še glasneje tulilo in pelo. Preglasiti tako močno ozvočenje ni ravno mačji kašelj. Od formule efektnega in tokrat zares do konca navitega rock'n'rolla je bend odstopil samo v končni skladbi Ulični hodač, kjer je Cante v bolj psihedeličnem delu, dostojnemu kakšnih The Doors, še enkrat pozval poslušalce, naj pazijo nase in se imajo radi.

Tako odločnega in eksplozivnega benda Partibrejkers že leta ni bilo slišati. Seveda gre tu za finese. Beograjski velikani so, tudi ko imajo malo slabši dan, na visoki ravni, ki jo dosežejo le redki. Tokrat pa so preprosto prekosili sami sebe. V tako dobri izdaji jih nismo videli že leta. Nekaj podobnega velja tudi za skupino Majke. Vsekakor je koncert z dvema močnima in enakovrednima nastopajočima zelo dobra in, kot se je izkazalo, tudi donosna ideja.