Kaj novega se nam to poletje obeta na Kongresnem trgu?

Festival Urbano dejanje se letos iz intimnega ambienta Tobačne tovarne seli na enega osrednjih ljubljanskih trgov, Kongresni trg. Gre za generično mestno prizorišče, ki pa ga organizatorja vidita drugače. Selitev jemljeta kot evolucijo dogodka, kot izziv in preizkus.

V središče mesta želijo pripeljati dejavnosti, zamisli, ideje, veščine, izdelke in predstavitve subkulturnih scen, ki v Ljubljani nastajajo, zorijo in delujejo sicer v ustvarjalnih jamah, ateljejih, domovih, mladinskih centrih, društvih, galerijah …
V središče mesta želijo pripeljati dejavnosti, zamisli, ideje, veščine, izdelke in predstavitve subkulturnih scen, ki v Ljubljani nastajajo, zorijo in delujejo sicer v ustvarjalnih jamah, ateljejih, domovih, mladinskih centrih, društvih, galerijah … Foto: Arhiv Urbano dejanje

Snovalca poudarjata, da spremembo prizorišča vidita predvsem kot priložnost za širšo predstavitev ljubljanskih subkultur. Izvedba festivala na Kongresnem trgu bo pokazala drugačne možnosti za interpretacijo tega ljubljanskega prireditvenega prostora.

Tako bo videti festivalska scenografija letošnjega Urbanega dejanja. Tako bo videti festivalska scenografija letošnjega Urbanega dejanja. Foto: Arhiv Urbano dejanje

Prizorišče, polno obetov

Urbano dejanje, festival urbanih kultur, smo zadnji dve leti spremljali v Tobačni tovarni pri klubu ZOO. Šlo je za ambientalno zasnovano prizorišče malega formata. Ker so pred časom na tem območju zaradi postopka prodaje začasno prenehali izdajati dovoljenja, so bili organizatorji primorani narediti premik.

Za novo lokacijo sta gonilni sili sedemdnevnega dogodka Marko Šček in Domen Požlep med različnimi ljubljanskimi možnostmi izbrala prav Kongresni trg. Prizorišče, ki se za majhen nišni dogodek, kot je Urbano dejanje, na prvi pogled ne zdi ravno prva izbira. A pogovor z organizatorjema razkriva zanimivo perspektivo, polno obetov. Letošnja izvedba festivala, ki je glede na nov prostor spet testna, pa bo dala konkretnejši odgovor.

"Urbano dejanje je veliko več kot glasba, koncerti, delavnice ... Gre za to, da se mladi, kot sva midva, sicer neizpostavljeni, a polni ustvarjalnosti in idej, lahko javno predstavijo." "Urbano dejanje je veliko več kot glasba, koncerti, delavnice ... Gre za to, da se mladi, kot sva midva, sicer neizpostavljeni, a polni ustvarjalnosti in idej, lahko javno predstavijo." Foto: Arhiv Urbano dejanje

Festivalsko dogajanje na ulici in pod odrom

Ker so se v Tobačni tovarni spremenili pogoji, "smo najprej naredili retrospektivo festivala, kaj ta resnično je. V Tobačni tovarni smo imeli zelo pozitivne vplive ambienta, ki so nam po organizacijski plati, glede na to, kar je človek v prostoru doživljal, določene stvari olajšali," pravi eden od organizatorjev Marko Šček.

"Zasnova prizorišča v obliki črke L je bila dobra, saj ob prihodu nisi takoj doživel vsega. Naprej je bila ulica, šele nato si po njej prišel do koncertnega prostora, do senzoričnega dogajanja z glasbenim odrom in projekcijami." Marko Šček, ki z Domnom Požlepom organizira Urbano dejanje, pravi: "Ena od filozofij našega festivala je, da se ne sme zgoditi, da se tam znajdeš v drenu."  Marko Šček, ki z Domnom Požlepom organizira Urbano dejanje, pravi: "Ena od filozofij našega festivala je, da se ne sme zgoditi, da se tam znajdeš v drenu." Foto: Bojan Puhek

Premik od ograj in odra

S celostno prostorsko zasnovo festivalskega prizorišča pa se bosta Šček in Požlep tega lotila tudi na Kongresnem trgu. "Scenografija dogajanja, prostora, kako se v njem odvija gibanje ljudi in kaj v njem v določeni fazi doživlja, je vpleteno v vsak najin dogodek," pojasnjuje Šček. Z Domnom Požlepom namreč že leta delata na področju organizacije in oblikovanja dogodkov.

"To, da so se ljudje ob premiku Urbanega dejanja ustrašili, da bo festival izgubil dušo, je upravičeno. Dogodki, ki so se tam odvijali, so bili v večini primerov v obliki odra in stolov ali pa je šlo za oder in ograje. Scenografija prostora ni bila vključena."

Scenografija festivalskega prizorišča

Kot sta pokazala snovalca festivala urbanih kultur, pa se lahko med 7. in 13. avgustom nadejamo prizorišča, ki bo udeleženim omogočil več doživljajskih možnosti. Površino bosta na različne načine razdelila med manjše vsebinske otoke.

Eden bo pod odrom, šlo bo za koncertni predel s po meri narejenim točilnim pultom v bližini, bolj intimno in mirnejše bo na sediščih iz lesenih palet. Zagotovo bo zanimivo tudi v starem LPP-jevem avtobusu, kjer se bodo čez dan odvijale delavnice in pogovori, zvečer druženje. Da bo ta tudi prepričljiv vizualni del dogajanja, ga bodo osvetlili.

Ob različnih koncertih festivalske dni, ki se delijo po tematikah in žanrih, te spremljajo tudi sejmi, delavnice, razstave, grafitarski dogodek ... Ob različnih koncertih festivalske dni, ki se delijo po tematikah in žanrih, te spremljajo tudi sejmi, delavnice, razstave, grafitarski dogodek ... Foto: Arhiv Urbano dejanje

Vrata iz vrat

Vhod v festival, ki se zavezuje, da se pri njih ljudje ne smejo drenjati, zato več kot 2.500 ljudi na prizorišče ne bodo spustili, pa bo speljan skozi velik vhod, narejen iz starih lesenih vrat.

Recikliranje uporabljenega, pazljivo ločevanje odpadkov, nastalih na dogodkih, pa sta le dva od mnogo vidikov prireditve, med drugim usmerjene tudi h krepitvi trajnostne zavesti, še poudari Šček.

Festival se je razvil iz ideje o pop-up butičnih dogodkih po različnih mestnih prizoriščih. Festival se je razvil iz ideje o pop-up butičnih dogodkih po različnih mestnih prizoriščih. Foto: Arhiv Urbano dejanje

Od gverilskega kvačkanja in džeza do BMX-dogodka

Festival urbane kulture v mesto prihaja avgusta, in to v tednu, ki statistično velja za najbolj sončnega v Ljubljani. Od tod tudi izbira prav tega termina, pa tudi zaradi dejstva, da se takrat ne dogaja prav veliko. Eden izmed festivalskih dni bo namenjen tudi hiphopu. Eden izmed festivalskih dni bo namenjen tudi hiphopu. Foto: Arhiv Urbano dejanje

V prostorsko premišljeni koncept bosta Šček in Požlep tudi letos umestila pester nabor dejavnosti, zamisli, idej, veščin, izdelkov in predstavitev subkulturnih scen, ki v Ljubljani sicer nastajajo, zorijo in delujejo v ustvarjalnih jamah, ateljejih, domovih, mladinskih centrih, društvih, galerijah …

Platofrma za subkulturno dogajanje

"Urbano dejanje je veliko več kot glasba, koncerti, delavnice ... Gre za to, da se lahko mladi, kot sva midva (26 in 27 let, op. a.), sicer neizpostavljeni, a polni ustvarjalnosti in idej, javno predstavijo. Da to možnost, ki sva si jo ustvarila sama, omogočiva tudi drugim," je jasen Šček.

"Ko sva prišla do te točke, kaj Urbano dejanje pravzaprav je, in sicer platforma za predstavljanje subkultur širši javnosti, sva ugotovila, da je Kongresni trg primeren. Tam je namreč velika pretočnost ljudi in tako bo lahko to, kar počnemo v tem mestu, zdaj veliko ljudi morda celo na novo doživelo. Tako pa bo mogoče v središču urbanega okolja slediti različnim ustvarjalnostim in razmišljanjem."

Gverilsko kvačkanje bo tudi letos del Urbanega dejanja. Gverilsko kvačkanje bo tudi letos del Urbanega dejanja. Foto: Arhiv Urbano dejanje

Povezovanje različnih posameznikov, organizacij in scen pa je še eno od izhodišče prireditve, ki ne nagovarja generacijsko, temveč želi združevati tudi po tej plati. Ob različnih koncertih se bo na dnevih, ki se delijo po tematikah in žanrih, spremljajo pa jih sejmi, delavnice in razstave, zvrstilo marsikaj. Od hiphop dneva, grafitiranja, tetoviranja, shoda lastnikov starodobnikov, gverilskega kvačkanja, modne revije brez modne brvi in do srečanja s kolesi BMX, če naštejemo manjši del programa. Vse to, kar se dogaja v tem mestu oz. del dogajanja. Kot pravita organizatorja, je festival plod dveh umov, ki izhajata iz svojih izkušenj odraščanja na ljubljanskem betonu.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano