Gramatik: Mladi se selijo tja, kjer je služba

Gramatik je slovenski producent, zagovornik digitalne svobode, ki živi v New Yorku, v rodno deželo pa prihaja na oder razprodanih Križank.

1 / 6

Foto: arhiv organizatorja

2 / 6

Foto: arhiv organizatorja

3 / 6

Foto: arhiv organizatorja

4 / 6

Foto: arhiv organizatorja

5 / 6

Foto: arhiv organizatorja

6 / 6

Foto: arhiv organizatorja

Gramatik, za prijatelje Denis Jašarević, je slovenski producent, ki trenutno živi v New Yorku in navdušuje množice po vsem svetu. Primorec v Slovenijo prihaja v okviru turneje Leave Your Mark Tour, ki ga bo popeljala po koncertnih prizoriščih po Evropi in ZDA. K nam v že razprodane ljubljanske Križanke prihaja 5. septembra. Gramatik je v začetku letošnjega leta izdal album The Age of Reason, prelomno ploščo svoje kariere. Kot prva je izšla pri njegovi založbi Lowtemp, hkrati pa predstavlja popolno zvočno evolucijo. Nikoli se ni bal jasno in odkrito govoriti s svojim občinstvom, svetovno znan zagovornik digitalne svobode pa si je kariero zgradil na prosti izmenjavi glasbe. S ploščo #digitalfreedom je spodbudil nov pristop k avtorski zakonodaji in diskurzu, v svojih navadno dobro sprejetih objavah v družbenih medijih pa je odnos med umetnikom in oboževalcem popeljal na zelo osebno raven.

Od kod povod, da glasbo "osvobodite" in jo ponudite brezplačno? Odvraten se mi zdi boj velikih glasbenih korporacij proti malim odjemalcem glasbe, ki jih preganjajo in delajo kriminalce iz njih. V ZDA sem spoznal producenta Prettyja Lightsa, ki je svojo glasbo že ponujal zastonj, koncept mi je bil všeč in tako sem podpisal z njegovo založbo. Tako moji oboževalci niso cyber kriminalci, če si pretočijo glasbo z interneta. Danes imam svojo založbo, ki glasbo poslušalcem ponuja primarno zastonj, primarno zato, ker se jo še vedno da kupiti na internetu ali donirati sredstva samemu glasbeniku.

Kakšno je ozadje začetka kariere čez lužo in selitve v New York? Izdal sem album pri majhni ameriški založbi in ta se je uvrstil visoko na prodajne lestvice spletne trgovine za glasbo, Beatport. Tako je name postal pozoren moj ameriški agent, me kontaktiral prek Myspacea in me čez nekaj mesecev poslal na mojo prvo turnejo po Ameriki. Od takrat naprej redno nastopam po ZDA in selitev v New York je bila logična poteza.

V domačih medijih se ne pojavljate pogosto, a imate v Sloveniji vseeno veliko oboževalcev, ki niso pozabili na vas in spremljajo vaše delo. S čim menite, da ste jih prepričali? Z glasbo samo ali vašim odnosom do nje? Nekateri ljudje se me se spomnijo iz časov skupine 5 Element, večina mladih pa me danes pozna prek socialnih medijev in tam spremljajo mojo kariero. Upam, da jih je prepričala kombinacija obojega in jih na kakršenkoli način inspirirala. Veliko ljudi tudi zavrača tako idejo, glasba zastonj, ker naj bi s tem uničevali koncept glasbenikov, ki morajo biti za svoje delo plačani. Taki ljudje govorijo na pamet in očitno nimajo pravega vpogleda v glasbeno industrijo. Večina pa pozdravlja idejo, da je moja glasba zastonj, in raje pridejo v živo na koncert.

Prve vstopnice za septembrski nastop v Ljubljani ste razprodali v rekordnih nekaj dnevih. Ste pričakovali tak odziv? V resnici nisem, vendar sem vesel odziva. Prvotno smo želeli organizirati nastop v mojem domačem kraju, Portorožu, vendar smo se preventivno odločili prestaviti koncert v Ljubljano, kjer pa nas je odziv zelo presenetil. To mi daje upanje, da morda prihodnje leto vseeno naredimo koncert v Portorožu.

Razprodane dvorane čez lužo so stalnica. Ste si na začetku svoje poti predstavljali, da se bo vaša kariera razvila v to smer? Pri skupini 5 Element sem ugotovil, da me bolj zanima produkcija, in se nato tudi umaknil in produciral glasbo. Moja želja je bila morda prodati kakšno pesem znanemu raperju in mogoče tako zaslužiti kaj. Nikakor pa nisem pričakoval takega uspeha. Vendar smo se znali situaciji hitro prilagoditi. Zmotno je misliti, da se taka stvar zgodi sama od sebe, tukaj je zadaj skupina ljudi, ki dnevno poganja vse skupaj naprej in skrbi, da bodo razprodane dvorane še naprej stalnica.

Ameriški trg je za glasbenika, kot ste sami, lahko dobro izhodišče. Pri nas takšnih možnosti ni. Je bil to glavni razlog za "pobeg"? New York je večmilijonsko mesto in talilnica kultur in kot tak neprimerljiv z Lucijo ali recimo Ljubljano. Navdiha je povsod dovolj, že sama borba za preboj v takem mestu je svojevrsten navdih in če to primerjamo z možnostmi v Sloveniji, lahko hitro nehamo primerjati. Ameriški trg je za veliko ameriških glasbenikov tudi zadnja postaja in vseeno živijo življenje superzvezdnikov. Nam je v zadnjem letu uspel tudi preboj na evropski trg in tako bomo večino časa v prihodnosti preživeli na turneji po Evropi in drugje po svetu.

Kako gledate na slovensko glasbeno sceno in njen potencial? Potencial se lahko skriva v manjšem okolju in verjamem, da imamo pri nas veliko talentiranih producentov in glasbenikov, mogoče komu manjkajo želja, trma, podjetnost in predanost, saj samo talent večinoma ni dovolj za uspeh. Na žalost zaradi odsotnosti premalo poznam trenutno glasbeno sceno pri nas.

V Slovenijo se ne vračate prav pogosto. Ni časa ali ni želje po tem? Želja je, vendar mi kariera pobere večino časa. V prihodnosti upam, da se bo urnik bolj umiril in bom lahko večkrat v Sloveniji.

Kaj vam gre pri slovenski mentaliteti najbolj na živce in kaj morda pogrešate? To je precej obširna tema in izraz mentaliteta nas preveč posplošuje, česar nihče ne mara. Naša težava je majhnost vsega in korak v pravo smer bi bilo že samo stopiti ven iz okvirjev, predsodkov, fizičnih meja Slovenije. Ljudje iščejo svoj pogled na svet v slovenskih medijih, cerkvi, politiki, popularni kulturi, ki ne skrbijo za duhovno in intelektualno rast ljudi, prej nasprotno. In potem si ustvarjajo popačen pogled na svet. Mladi bi morali videti svet, potovati, študirati, živeti v tujini, spoznavati druge kulture, narodnosti, rase in se potem vračati in vnašati bolj toleranten in napreden odnos do življenja v nove generacije. Odpreti glave in poskušati razumeti odnose in svet, ne pa se zapirati v vzorce, predsodke, dogme, verovanja, tradicije ...

Čeprav vas podporniki poveličujejo, pa – sodeč po vaših objavah in mislih na družbenih omrežjih – ostajate racionalen in preprost glasbenik, "navaden smrtnik". Iz kakšnega testa mora biti tako uspešen umetnik, da ostane zvest samemu sebi? Vse okoli nas so le ponavljajoči se vzorci, vse se le cikla in reciklira in tako enkrat spoznaš, da nekateri vzorci vedenja vodijo le v eno smer in drugi v drugo. Ko prepoznaš te vzorce, takrat se lahko odločiš, kakšen človek boš. Videl sem že veliko artistov, ki jim je vse to stopilo v glavo in so si uničili kariere. Mislim, da se moramo za naš razvoj in smer človeštva zahvaliti veliko bolj pomembnim ljudem, kot smo glasbeniki in vse zvezde iz zabavne industrije. To bi rad sporočil svojim oboževalcem. Da se raje skupaj navdušujmo nad dosežki in presežki civilizacije v znanosti, medicini, umetnosti, ekologiji, tehnologiji, astronomiji, humanistiki, na področju človekovih pravic in drugih bolj pomembnih reči, kot pa je oboževanje nekih idolov iz sveta glasbe in filma.

Na kateri svoj projekt ste najbolj ponosni? Na založbo Lowtemp in na izvajalce, ki izdajajo pri nas. Trenutno pa s skupino filmskih kreativcev ustanavljamo produkcijsko ekipo I Me Mine, kjer se bomo ukvarjali s filmom in filmsko glasbo.

The Age of Reason je prelomna plošča v vaši karieri, saj je kot prva izšla pri vaši založbi Lowtemp. Kaj je prinesla odločitev, da greste na svoje? S prvo založbo se ni lepo izšlo in zato sem bil že pri drugi založbi bolj previden in podpisal pogodbo samo za dva albuma. Potem sem bil svoboden in želel sem si izdajati glasbo pod svojimi pogoji ob terminih, ki si jih sam določim, in tako je nastala založba Lowtemp.

Ste žanrsko zelo raznolik glasbenik, od hiphopa in rapa do bluza, funka in džeza, elektronike, dubstepa ... Kam se bo stopnjeval vaš glasbeni razvoj? Težko rečem, različni žanri me intrigirajo in potem vplive teh žanrov uporabim v svojih komadih, ampak funk in soul bosta vedno prisotna.

V Križankah se vam bosta pridružila še dva glasbenika, ki izdajata pri založbi Lowtemp, Russ Liquid in Gibbz. Kaj lahko pričakujemo? Russ je talentiran glasbenik in producent z uspešno kariero, z menoj pa trenutno nastopa kot multiinstrumentalist, saj igra štiri inštrumente na odru: klaviature, flavto, trobento in saksofon. Gibbz je komedijant in igralec, vendar tudi nadarjen producent, instrumentalist in vokalist. V Križankah bo nastopil s solonastopom, meni pa se bo pridružil pri nekaj pesmih. Skupaj z odrsko produkcijo in ambientom Križank upam, da nam bo uspelo izpolniti vsa pričakovanja obiskovalcev.

"Hej. Sem Gramatik. Včasih ustvarjam glasbo. A večino časa samo rad kadim travo. In potem s spleta snamem moje najljubše serije. Nelegalno. Moja najljubša barva je črna in nisem vegan. Imam brke. Sem vam že všeč?" Tale zapis je že nekaj časa na vaši strani na Facebooku. Še vedno stojite za to filozofijo ali se je vmes kaj spremenilo? Do pike. Še vedno včasih ustvarjam glasbo in gledam serije in filme s to razliko, da me trenutno bolj vleče k ustvarjanju znotraj filmskega in televizijskega sveta. In da mi večino časa pobereta nastopanje in potovanje po svetu. In še vedno redno kadim travo.

Če smo že pri legalnosti, se poleg problematiziranja omejevanja digitalne svobode zavzemate tudi za legalizacijo kajenja marihuane? Ljudem bi lahko dali možnost, da vsi polnoletni, torej tisti, ki s svojim življenjem sami upravljajo, lahko kadijo marihuano, če to želijo. Kadilci in uživalci alkohola že imajo ta privilegij. Dokazano je, da sta alkohol in tobak letno kriva za milijone smrti, medtem ko za marihuano ni nobenih dokazov. Še več, marihuani so dokazali celo zdravilne lastnosti. Marihuano na recept lahko dobiš po skoraj polovici ZDA, državi Kolorado in Washington pa sta jo celo legalizirali. Pozitivni učinki so manj kriminala in več pobranih davkov, ki se bodo uporabili za projekte javnega interesa. Mislim, da je to dovolj zgovorno.

Trenutno stanje v Sloveniji ima negativen vpliv na mlade, ki kolebajo med velikimi sanjami, brez prave vizije, in tem, kako jih uresničiti, do tistih, ki niti ne vedo, kaj bi sanjali ... Kdo in kako bi morali spodbujati mlade k ustvarjalnosti in jim vlivati pogum? Danes do znanja ni več tako težko priti, tudi če vam šola ne leži. Internet je povezal vse dele Zemlje in samo klik te loči od vsega znanja tega sveta. Tako ni težko poiskati nečesa zase, najti somišljenike, ko enkrat dojameš, da je lahko ves svet tvoje okolje. Internet je razbil veliko mitov starega sistema, ki je govoril, da si lahko uspešen samo na en način in to je ta skozi sistem šolstva, izobraževanja, povišic, priznanj, nagrad, pohval, napredovanj, poznanstev ...

Konec je obdobja, ko smo bili vsi enaki, zdaj je treba sprejeti dejstvo, da nismo, in potem te talentirane mlade ljudi pravilno usmeriti in spodbuditi. Opažam, da je vedno več ljudi, ki se trudijo v tujini, in če bodo dovolj vztrajni, jim bo tudi uspelo. Evropa v principu deluje kot Amerika, prost pretok delovne sile, in tam se mladi selijo tja, kjer je služba, ne iščejo je v svojem domačem kraju. V Sloveniji je vedno več ljudi, ki so spoznali, da se da seliti tudi po Evropi, in mogoče se bodo, če bo klima boljša, priselili nazaj. Z njimi bo prišla nova generacija otrok, ki ne bo več obremenjena s preteklostjo naših dedkov. Zato se mi ne zdi grozno, da se ljudje preseljujejo in uspevajo v tujini, naj sledijo svojim sanjam. Težava nastane, ko se noben noče več priseliti.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano