Sobota, 9. 6. 2018, 14.00
5 let, 10 mesecev
Ženske so v Sloveniji režirale le štiri filme, moški 44
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,84
2
Na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu je maja protestiralo 82 filmskih igralk, režiserk in producentk, ki so stopile skupaj v boju za enakopravnost med spoloma. Kako pa je z zastopanostjo spolov pri slovenskem filmu?
V 72 letih, kolikor časa poteka mednarodni filmski festival v Cannesu, je na njem tekmovalo 1.688 režiserjev in 82 režiserk. Prav toliko žensk se je tudi pridružilo predsednici velike festivalske žirije Cate Blanchett v tihem protestu za enakopravnost žensk na rdeči preprogi pred Palais des Festivals.
Ženske, med katerimi so bile tudi Jane Fonda, Salma Hayek, Lea Seydoux in Kristen Stewart, so se v tišini sprehodile po rdeči preprogi in se ustavile na polovici stopnišča pred vhodom v Palais des Fesitivales, konferenčni center, kjer poteka festival. S to gesto so želele ponazoriti, kako težko se ženske vzpenjajo po družbeni in poklicni lestvici.
V 22 letih smo večinoma gledali le filme moških ustvarjalcev
Pri Slovenskem filmskem centru so izvedli raziskavo, ki nam daje vpogled v zastopanost filmskih ustvarjalcev in ustvarjalk po spolu v letih od 1995 do 2017, podrobneje pa kaže podatke od leta 2011 do leta 2017.
Izsledki kažejo, da smo v zadnjih 22 letih znotraj nacionalnega filmskega programa večinoma gledali le filme moških ustvarjalcev - delež režiserjev je 89-odstoten, delež scenaristov 78-odstoten, delež producentov 77-odstoten, direktorjev fotografije pa je kar neverjetnih 98 odstotkov. Med filmskimi ustvarjalci prevladujejo le ženske maskerke in kostumografke.
V Sloveniji smo šele leta 2002 dobili prva celovečerna filma s podporo takratnega Slovenskega filmskega sklada in kinematografsko distribucijo, pod katera sta se podpisali slovenski režiserki Maja Weiss s filmom Varuh meje in Hanna Slak s Slepo pego.
Direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar pravi, da razlog ni to, da bi bile filmske ustvarjalke v Sloveniji manj cenjene od moških kolegov. "Tudi v Sloveniji imamo velike in spoštovane avtorice na področju filma, dejstvo pa je, da so ženske dobile prve priložnosti šele v zadnjem obdobju. Švedska je na primer prvo priložnost režiserki ponudila skoraj sto let prej, davnega leta 1911."
Do danes je bilo z nacionalno podporo posnetih osem celovečernih igranih filmov režiserk Maje Weiss, Hanne Slak, Janje Glogovac, Dafne Jemeršić in Sonje Prosenc, dva celovečerna eksperimentalna filma Eme Kugler in en celovečerni dokumentarni film Petre Seliškar.
Analiza enakosti spolov pri celovečernem filmu v Sloveniji. Podatki ne vključujejo celovečernih prvencev.
Le enega od devetih prikazanih igranih celovečernih filmov v sklopu nacionalnega filmskega programa je med letoma 1995 in 2017 režirala ženska. V zadnjih dveh letih ni bil v Sloveniji sofinanciran niti en igrani celovečerni film z žensko režiserko, v zadnjih sedmih letih pa samo štirje. V nasprotju s 44 filmi, ki so jih v tem času režirali moški.
Ženske so poleg tega neuspešne tudi na razpisih za celovečerne filmske projekte in razvoj scenarija, razmeroma "uspešne" so le pri projektih za realizacijo avdovizualnih del (24 odstotkov) in prvencev (27 odstotkov). Dejstvo pa je, da je bil delež žensk, ki so prijavile svoje projekte na razpisu za realizacijo, v zadnjih šestih letih zelo majhen.
Čeprav je bil skupni delež vseh celovečernih filmov z režiserkami v letih od 2011 do 2107 le osemodstotni, pa je bilo v Sloveniji v istem obdobju na ministrstvu za kulturo v registru samozaposlenih v kulturi s statusom filmske režiserke 32 odstotkov žensk, približno toliko pa jih je bilo tudi med diplomanti na filmski in televizijski režiji.
Spremembe se že dogajajo
Na SFC smo že uvedli ukrep kontinuiranega spremljanja podatkov o zastopanosti spolov, o katerih bomo redno tudi poročali, pravi Nataša Bučar. V prihodnje bodo bdeli tudi nad uravnoteženo zastopanostjo po spolu v strokovnih komisijah, ki ocenjujejo projekte. "Vsekakor je eden od pomembnih ukrepov, ki lahko v prihodnosti veliko pripomorejo k večji motivaciji žensk, tudi promocija posameznih ženskih filmskih ustvarjalk."
Pred Palais des Festivals je protestiralo 82 filmskih igralk, režiserk in producentk.
Spremembe so se zgodile tudi po svetu, predvsem na področju ozaveščanja o pomenu enakovredne zastopanosti obeh spolov. "Danes o tem govorijo vsi, tako strokovna združenja kot nacionalni filmski skladi, veliki in majhni filmski festivali. Dogodki v Cannesu so z več vidikov osvetljevali to področje, na katero aktivno že nekaj let opozarja tudi Svet Evrope," je pojasnila direktorica SFC.
V Hollywoodu je film industrija, v Evropi pa kulturna dobrina
V zadnjem času Hollywood preplavljajo obtožbe o spolnih zlorabah, ki so jih doživele številne ženske v filmski industriji. Nekdanjega filmskega producenta Harveyja Weinsteina so pred kratkim aretirali, prva obtožnica pa ga bremeni posilstva, kaznivih spolnih dejanj, spolnih zlorab in neprimernega spolnega vedenja. Igralec Bill Cosby je bil pred približno enim mesecem spoznan za krivega spolnega napada na nekdanjo košarkarico Andreo Constand, oskarjevec Morgan Freeman pa je bil pred dnevi prav tako tarča obtožb o spolnem nadlegovanju. Takšnih primerov je še veliko.
Se takšne nedopustne stvari v ozadju dogajajo tudi v slovenski filmski industriji? Nataša Bučar odgovarja: "Hollywood je filmska industrija in kot tak predvsem svet zabave in svet posla. Identiteta evropskega filma na drugi strani sloni na filmu kot kulturni dobrini, zato je slika evropskega filmskega sektorja nekoliko drugačna. Financiranje filma v Evropi močno sloni na sistemu javne podpore. V Sloveniji smo po višini javnih sredstev za film pristali na samem dnu Evrope, čeprav je prav v majhnih državah, z majhnimi trgi odvisnost filma od proračunskih sredstev še toliko večja."
2