Izjemne ženske
Četrtek, 7. 3. 2024, 22.48
1 mesec, 2 tedna
IZJEMNE ŽENSKE – Skupina Hellcats
Ženska rock skupina, ki podira tabuje #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,58
Sonja in Saša Zagorc sta ustanoviteljici skupine Hellcats in tudi piski glasbe in besedil v zasedbi.
Skupina Hellcats ni običajna rock zasedba, saj jo sestavljajo samo predstavnice ženskega spola. Na mednarodni dan žena organizirajo Dan rock žena, ki podpira vse ženske v glasbi, na festivalu pa se jim bodo letos pridružile tudi nekatere svetovno znane ženske zasedbe v tej zvrsti glasbe. Usnjena črna oblačila in ljubezen do rock glasbe sta tako zaščitna znaka štirih deklet, ki svojo avtorsko glasbo pogumno prenašajo tudi zunaj meja Slovenije. A naj vas videz glasbenic ne zavede. "Morda se kdo ob besedi metalki malce prestraši. Pri nas se poje z rockerskim karakterjem, igra pa malce bolj po metalsko, da se 'zažaga'," o sebi povedo dekleta. Letos se bodo v okviru turneje ustavile na Otoku ter prvič v Skandinaviji, česar se, kot pravijo, zelo veselijo.
Vseženska zasedba Hellcats: Mia Marinič, Sara Simeunović, Sonja in Saša Zagorc
Kdo so skupina Hellcats?Skupino Hellcats, ki je lani praznovala svojo dvajseto obletnico obstoja, sestavljata sestri Saša Zagorc na bas kitari in Sonja Zagorc na bobnih, ki sta tudi avtorici glasbe in besedil, poleg njiju pa zasedbo dopolnjujeta še vokalistka Sara Simeunović ter kitaristka Mia Marinič. Z zasedbo se bodo letos podale že na tretjo turnejo po Angliji ter nastopile tudi na Škotskem in v Walesu. Ustvarjajo avtorsko glasbo, ki je mešanica rocka in metala, prepevajo pa v slovenskem, v tujini pa v angleškem jeziku. Skupina je tudi glavna organizatorka dogodka Dan rock žena, ki bo letos potekal devetič.
Letos bo vaš festival Dan rock žena potekal že deveto leto. Kaj na njem pripravljate?
Saša Zagorc (basistka): Tako je, potekal bo že deveto leto. Vmes je festival zaradi covida-19 dvakrat tudi odpadel.
Kot vsako leto sva povabili še dva ženska banda, tako da bodo skupaj z nami na odru velike dvorane Orto bara nastopile še Nervosa iz Brazilije kot glavna skupina (headlinerke) in RougeNoire, ki bodo otvorile večer. Ta dekleta pa prihajajo iz italijanskega Milana.
Nervosa bodo na festivalu največja zasedba in zasedba, ki prihaja od najdlje, z drugega kontinenta, kar smo jih kadarkoli gostile na festivalu.
S festivalom nismo začele samo zato, da bi podprle ženske v glasbi, ampak da bi tudi spoznale nove glasbenice iz podobnih zvrsti. Najprej smo vabile skupine samo iz okoliških držav. Veselimo se jih spoznati in biti z njimi skupaj na odru.
"Morda se kdo ob besedi metalki malce prestraši. Pri nas se poje z rockerskim karakterjem, igra pa malce bolj po metalsko, da se 'zažaga'."
Torej lahko rečemo, da se obeta večer ženskih skupin?
Saša Zagorc: Tako je. Dan rock žena sva ustanovili v podporo ženskam v glasbi. Ker je v nekaterih glasbenih zvrsteh, na primer v klasični in pop glasbi, prisotnih veliko glasbenic, predvsem pevk, ženske v alternativnih glasbenih zvrsteh pa so v manjšini, in tudi ta glasba, predvsem avtorska, je na splošno v naši kulturi in tudi drugod manj podprta. Zato je namen festivala podpreti in spodbujati ženske v teh zvrsteh, predvsem v rock glasbi in jim omogočiti njihov preboj na koncertna prizorišča. Poleg tega pa tudi vzpodbuditi zanimanje žensk za ustvarjanje in razširjanje avtorske glasbe, na primer mladih deklet.
V glasbeni šoli, kjer sem učila petnajst let, je polovica ali več deklet, ki pa kasneje odnehajo. Zato jih želimo vzpodbuditi, naj nadaljujejo in napišejo kakšno svojo skladbo in jo predstavijo na kakšnem odru.
Sonja Zagorc (bobnarka): Vedno sva se trudili, da bi povabili še kakšne Slovenke, a je bilo naše iskanje kdaj uspešno, naslednje leto pa ne, saj je na primer kakšna zasedba delovala le kakšno leto in nato razpadla. Tako da zdaj že nekaj let nisva našli nobenega banda iz Slovenije, ki bi na novo nastal.
Saša Zagorc: Zato tudi preko vašega portala pozivava vsa dekleta, ki bi si želele nastopiti na rock festivalu Dan žena in predstaviti svoje skladbe, naj se nam javijo.
Vsako leto, če jim razmere to dopuščajo, ob dnevu žena, 8. marca, priredijo festival Dan rock žena. Tudi letos bo tako.
Kaj lahko poveste o letošnjih skupinah, ki ste jih povabili? Kje ste se z njimi srečali, jih spoznali?
Sonja Zagorc: Italijanke smo spoznale leta 2014 v Milanu, kjer smo bile na turneji po Italiji in smo predstavljale našo novo ploščo. Skupaj smo na enem koncertu tam tudi igrale. Brazilk (skupine Nervosa iz Sao Paula, op. a.) pa osebno še ne poznamo, a se poznamo preko socialnih omrežij. Tako da smo bile vesele, da so se odzvale, saj bo to prvi dan na njihovi turneji. Naslednji dan imajo že koncert v Budimpešti s skupino Decapitated. To bo začetek njihove evropske turneje, ki jo otvorijo pri nas.
V katero zvrst glasbe uvrščate svojo glasbo? Ste bolj rock ali metal zasedba?
Saša Zagorc: Po duši sva metalki in rockerici. Nekje na pol.
Sonja Zagorc: Mislim, da je naša glasba mešanica obojega, saj sva s tem tudi odraščali. Kakšen izmed komadov je malo bolj rockerski, spet drugi pa bolj metalski. Je pa naša glasba zelo poslušljiva. Morda se kdo ob besedi metalki malce prestraši. Pri nas se poje z rockerskim karakterjem, igra pa malce bolj po metalsko, da se "zažaga".
Kot pravijo, je njihova glasba zelo poslušljiva.
Kako to, da ste se odločili ustanoviti vsežensko zasedbo?
Saša Zagorc: Da, sprva sva bili midve. Nastopali sva že v osnovni šoli. Sonja je končala (nižjo op. a.) glasbeno šolo za prečno flavto. Obe sva v klasiki, saj so starši želeli, da imava klasično izobrazbo. Jaz sem končala klasično kitaro in tako sva nastopali že kot otroka na raznih šolskih prireditvah v okolici Kostanjevice na Krki, od koder izhajava, in v okolici Krškega. Ko sva se preselili v Ljubljano, pa sva želeli zasedbo razširiti.
Sonja Zagorc: Sprva je imela ženski band Saša, skupaj so imele en koncert in potem razpadle. Enkrat v tem času sem na eno vajo prišla tudi sama in od nekdaj sem se želela učiti igranja na bobne, saj jih je poučeval tudi moj učitelj flavte in sem jih že v sobi glasbene šole vedno gledala in občudovala.
In takrat sem prvič na eni izmed vaj začela z igranjem bobnov, nekdo mi je pokazal ritem in kmalu sem presedlala na bobne. Kasneje so nam preko prijateljev predstavili eno kitaristko in ko sva jo že našli, sva si rekli, da pevka ne bo moški, čeprav so se mnogi za to ponujali. Sledilo je logično nadaljevanje, da bo to ženski band, in od takrat vztrajava pri tem.
Saša Zagorc: Imeli smo eno zamenjavo, ko nikakor nismo našli kitaristke in je v to vlogo vskočil prijatelj in pri nas igral kitaro. Dlje časa kot skupina obstaja, bolj nekako ostajamo v ženski družbi, kot ženska skupina.
Sonja Zagorc: Ja, nekako se nas je prijel renome, da smo vseženski band in to bi bilo škoda zdaj pokvariti.
Saša Zagorc: Je pa veliko težje imeti žensko skupino in najti zamenjavo, ko se recimo ena izmed deklet odloči, da ne bo več igrala. Ker je deklet vseeno zelo malo. Ko smo mi začenjale, je bilo še težje, ker je pri nas težko najti dobro kitaristko in tudi vokalistko za tako zvrst, kot je rock'n'roll. Majhni smo.
Kot pravijo, skupaj vadijo vsaj enkrat na teden.
Ali izvajate izključno avtorsko glasbo ali so v vašem repertoarju tudi priredbe?
Sonja Zagorc: Zdaj zadnje dve leti jo res, pred tem pa smo igrale tudi priredbe. Če kdo to potrebuje, še vedno odigramo kakšno priredbo.
Katerih tematik pa se v svojih pesmih dotikate?
Sonja Zagorc: Predvsem so to naše življenjske izkušnje, naša doživetja, naše sanje, hrepenenja in tudi nočne more. Pa tudi naša spodbujanja ena drugi.
Saša Zagorc: Večinoma ostajamo pozitivne, v bistvu govorimo o tem, kako premagati nočne more.
Sonja Zagorc: Glasba nam daje motivacijo in potem vidimo, da tudi ljudem v publiki daje moč ter pozitivnost. Zelo rade pojemo o nečem, kar nam daje občutek, po katerem se počutimo bolje. Želimo, da se na koncertih dobro počuti tudi publika in da je vzdušje nabito z energijo.
Saša Zagorc: Nekateri oboževalci so nam pisali, da so jim naše pesmi, ritem in besedila pomagali na primer v času, ko so bili v bolnišnici. Da jim je to dajalo moč. In je bilo tudi njihovo okrevanje potem hitrejše.
V svojim pesmih se dotikajo življenjskih izkušenj, doživetij, sanj, hrepenenj in tudi nočnih mor.
Ne nastopate pa zgolj v Sloveniji, ampak ste že kar konkretno zajadrale v tujino, kjer ste nastopile kar v nekaj državah po Evropi (v Angliji, na Škotskem, v Walesu, Belgiji in drugod). Kakšne so bile te izkušnje?
Saša Zagorc: Zdaj se tretje leto vračamo v London in v Anglijo. Letos bomo imele prvo pravo turnejo, s katero bomo zajele več držav. To pomeni Wales, Škotsko, Anglijo.
Sonja Zagorc: Jeseni gremo v Belgijo, Francijo in na Nizozemsko. Poleti na festival na Finsko.
Saša Zagorc: Tako da se zelo veselimo, ker nas tja vabijo zaradi naše avtorske glasbe. Raje kot da igramo priredbe se odzovemo povabilom, kjer predstavimo svoje avtorske skladbe in nas imajo res radi. Tudi zato z veseljem pridemo, saj je bilo vse do zdaj organizirano zelo dobro. Za nas skrbi ameriška promocijska agencija International women of rock, ki nam po nekaterih državah uredijo koncerte in datume. S sabo nam ni treba prinesti niti kitare.
Sonja Zagorc: Opremo nam vso najamejo, letimo z letalom, tako da s sabo vzamem samo palčke za bobne, merch in kovčke ter že gremo.
Saša Zagorc: Skozi leta smo se navadile na nekaj več udobnosti, od začetka pa, ko smo še več nastopale po Sloveniji, smo se seveda vozile z avtom in same nosile opremo. In jo bomo tudi še v prihodnje. Tudi na festivalu v Orto baru me skrbimo za opremo ter organizacijo vseh skupin, ki imajo za sabo tudi velike založbe in s tem povezane zahteve.
V katerem jeziku pa pretežno izvajate svoje skladbe?
Sonja Zagorc: V tujini v angleščini, imamo pa tudi slovensko ploščo. Malo mešamo, v Sloveniji smo včasih igrale samo v slovenščini, zdaj pa tudi kdo izrazi željo, da zaigramo tudi kakšno pesem v angleščini.
Saša Zagorc: Potrudile smo se, da smo našo ploščo snemale v slovenskem jeziku in izdale dve plošči z istimi pesmimi: eno v slovenskem jeziku in v angleškem jeziku. Besedila pa so prirejena v angleščino in niso dobesedni prevodi iz slovenščine.
Zakaj ste za festival izbrale prav datum 8. marec?
Sonja Zagorc: Ker je to dan za pravice vseh žensk.
Saša Zagorc: In ker je to mednarodni praznik žensk, dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti, dosežkov žensk in je zato tudi pravi dan za pravice žensk v glasbi. Tako smo si rekle na začetku.
Sonja Zagorc: Ter tudi zato, ker smo ženske v tej zvrsti glasbe v manjšini in si želimo tudi v prihodnosti izboriti mesto, ki bo enakovredno moškim, saj smo imele v preteklosti nekaj izkušenj, ko nas niso enakopravno tretirali na posameznih dogodkih. To se sicer še kdaj zgodi, čeprav je tega danes manj, ampak nikoli ne veš, kdaj se lahko to spremeni.
Saša Zagorc: Ženske, ki igrajo na odru, gledajo drugače kot moške. Bolj vizualno in jih tudi natančneje poslušajo ter so do njih kritični.
Sonja Zagorc: Na enem od prizorišč na nekem festivalu, kjer smo nastopale, nismo dobile kombija, kot so ga dobile druge skupine. Na koncu pa so to pospremili z izjavo: "Recite svojim oboževalcem, naj vam oni pomagajo." Nekako smo se vseeno znašle, čeprav te take stvari prizadenejo, saj nismo iz kamna. A vse manj, saj se vedno bolj zavedamo same sebe in kaj smo že naredile, kaj delamo in kaj še bomo. Mogoče nas stvari ne prizadenejo tako, kot so nas na začetku.
S svojimi pesmimi nagovarjajo tako ženske kot moške.
Koga oz. kakšno publiko s festivalom in svojimi pesmimi pravzaprav nagovarjate?
Sonja Zagorc: V bistvu vse. Moške in ženske, saj to ni namenjeno samo enemu spolu. Vsi se v tem najdejo. Videli smo publiko, kjer so naša besedila prepevali tako moški kot ženske, čeprav so naša besedila napisana iz ženske perspektive. A so nekatere pesmi, ki so namenjeni obojim. Taka je recimo pesem z naslovom Vladar noči.
Zdi se mi, da naše pesmi niso ciljno usmerjene. Želimo nekako predstaviti svoj pogled na glasbo, našo ustvarjalnost in kaj delamo in s tem navdušiti ljudi.
Se vam zdi, da sta metal in rock (predvsem ženska) scena zamrla?
Saša Zagorc: Morda še ne povsem, saj se trudijo, tako kot me. Vidi se, da je to težko. Nimamo nobenih sponzorjev in tako si denarno odvisen od prodaje kart. Povsem odvisno je od interesa, če ga ni dovolj, bomo morale pač končati. Ker res vse delamo same, zastonj in za dobrobit družbe. In to ljudje vse manj počnejo.
Naš band je duša, festival pa bo drugo leto praznoval deseto obletnico. Upam, da bo odziv še v redu in da s tem nadaljujemo. Brez banda pa ne znamo, imamo vaje vsak teden v bližini največjih slovenskih rock zasedb Siddharte, Big foot mame, Pankrtov in tudi to te žene naprej.
Tukaj pa so še bandi, ki še skupaj vadijo in ustvarjajo in upam, da to ne bo nikoli zamrlo.
"Naše pesmi niso ciljno usmerjene. Želimo nekako predstaviti svoj pogled na glasbo, našo ustvarjalnost in kaj delamo in s tem navdušiti ljudi."
Kakšni pa so vaši načrti vaše zasedbe za prihodnost?
Saša Zagorc: S to ekipo nameravamo posneti album, pred nekaj meseci smo izdale prvi skupni singel z naslovom Črna burja, v angleščini Black thunder. Zaenkrat bomo snemale po singlih. Potem pa se bomo odločale sproti, ali izdamo še naslednje single ali pa album.
Sonja Zagorc: Nadaljujemo z ustvarjanjem, hkrati pa bomo očitno vedno več nastopale tudi v tujini. Določene poti se nam že kažejo, zdaj pa je vse stvar dogovora. Mi smo za to odprte. V tujini imamo verjetno več oboževalcev.
Saša Zagorc: Že od vsega začetka so nas gnali oboževalci v tujini, ker je pri nas vendarle manjša scena in ni take mase poslušalcev za skupino, kot smo me. V tujini pa se to porazdeli in lažje napolniš dvorano v velikosti Orto bara. Tujina nudi in ima ogromno možnosti. Med drugim smo lani imele koncert v Londonu z bobnarjem Clemom Burkom iz skupine Blondie v 02 Academy in to je bilo za nas veliko doživetje v legendarni dvorani.
Sonja Zagorc: Tam so svojo pot začeli Rolling Stones, Sex Pistols in po klubu visijo njihove fotografije iz mladosti. Nas je kar zmrazilo, ko smo videle, kje igramo.
Saša Zagorc: Veselimo se videti nove države in nova koncertna prizorišča, kjer igramo. Letos poleti bomo prvič obiskale Skandinavijo, česar se zelo veselimo.
Veselijo se novih držav in novih koncertnih prizorišč, kjer bodo letos igrale. Letos poleti bodo prvič obiskale Skandinavijo.
Preberite še:
