Ponedeljek, 19. 2. 2024, 15.20
2 meseca, 1 teden
Ocena serije Pravi detektiv: Dežela teme
Televizijska zmaga feminizma in proletariata
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,32
Dežela teme se je poslovila s šokantnim, a povsem zasluženim preobratom, ki je povezal skoraj vse odprte niti tega srhljivega zločina in obenem pustil nekatere stvari dovolj odprte, da si lahko gledalci predstavljamo usodo nekaterih posameznikov. Za konkretnejšo analizo serije berite naprej, a opozorilo, vsebovala bo kvarnike glede razpleta in identitete morilca oz. morilcev.
Serija Pravi detektiv je pred desetletjem navdušila z nepozabnim dvojcem Matthewa McConaugheyja in Woodyja Harrelsona ter s kompleksnim narativom v več časovnih obdobjih in primesmi nadnaravnega. Sledili sta dve nič manj ambiciozno zastavljeni sezoni pod okriljem istega avtorja Nica Pizzolatta, ki pa nista prav zares prepričali gledalcev. Vsaka sezona je imela drugo zasedbo in se je osredotočala na povsem drugačne primere, postavljene v popolnoma ločena okolja, skupno jim je bilo le preiskovanje srhljivih zločinov in sestavljanki podobna zgradba. Tako so se v prvi sezoni dopolnjevale zgodbe iz različnih časovnih obdobij, v drugi iz različnih perspektiv protagonistov, tretja pa je nadgradila dvom v verodostojnost prikazanega z glavnim junakom, ki trpi za demenco.
Duhovi arktične naselbine
Četrta sezona s podnaslovom Dežela teme se odlično vključi v te nastavke, saj je ponovno v ospredju šokanten zločin. Dogajanje je postavljeno v mesto Ennis v arktičnem krogu na Aljaski, kjer se konec decembra, na prvi dan nepretrgane noči, zgodi nekaj nenavadnega v raziskovalni postaji Tsalal. Vsi raziskovalci izginejo in kasneje policija odkrije njihova gola trupla, zamrznjena v ledeni skulpturi groze. Da je vse skupaj še skrivnostnejše, trupla odkrije samotarka, ki (zatrjuje, da) jo je vodil duh njenega umrlega prijatelja. Za nameček je ta duh oče Rusta Cohla, lika Matthewa McConaugheyja iz prve sezone, kar pa ni edina tovrstna povezava.
Poglejte napovednik:
Dogajanje je omejeno na s snegom zameteno mestece, tako dobimo zelo živ vpogled v tamkajšnje življenje in številne patologije, ki so se razvile med prebivalstvom – in predvsem med protagonisti. Primer raziskujeta šerifinja Liz Danvers, ki jo upodobi enkratna Jodie Foster, in policistka Evangeline Navarro, ki jo prepričljivo odigra nekdanja boksarka Kali Reis. Preiskovalki kmalu ugotovita, da je primer umrlih znanstvenikov povezan z nerazrešenim umorom aktivistke Annie Kowtok, ki so jo pred leti našli večkrat brutalno zabodeno in z odrezanim jezikom.
Ali je serija preveč woke?
Kowtokova je organizirala proteste proti lokalnemu rudniku, ki je sicer edini večji delodajalec v okolici, vendar mu mnogi očitajo, da onesnažuje okolje, predvsem vodni rezervoar, iz katerega črpajo pitno vodo lokalni staroselci. Posledično je med njimi visoka stopnja smrtnosti, sploh pri dojenčkih, česar se Danversova še premočno zave v predzadnji epizodi ob pregledu vseh drobnih krst, ki shranjene v skladišču čakajo na pokop, ko se bo zmehčala zamrznjena prst.
Tovrstni preplet osebnih tragedij in širših družbenih tematik je značilen za to sezono Pravega detektiva in je nedvomno tudi pripomogel k rekordni gledanosti serije. Hkrati si je zaradi takšnega pristopa sezona prislužila tudi kritike, da je woke, čeprav so tovrstni očitki leteli predvsem na to, da primer preiskujeta dve detektivki, kar je stalnica kriminalk že desetletja, in da je žrtev staroselska protestnica, kar je na koncu seveda razloženo.
Nadnaravno ali izgubljen stik z realnostjo?
Deželo teme je v celoti ustvarila Issa López, mehiška režiserka, ki ustvarja v ZDA. Avtorica je že pred tem posnela več neodvisnih uspešnic, denimo Tigrov ni strah iz leta 2017, ki smo si ga lahko v zadnjih tednih nekajkrat ogledali na kanalih CineStar. Z večplastnimi liki, ki so hkrati krhki in neverjetno trdoživi, in pa edinstveno lokacijo ji je uspelo zgraditi docela skrivnostno vzdušje, v katerem ima gledalec občutek, da je prav vse mogoče.
Še posebej se je poigravala z elementi nadnaravnega, ki so vključeni v dogajanje povsem naravno, tako da nikoli ni jasno, ali gre za utelešenje staroselskih legend, za psihološke posledice dolgotrajne odsotnosti svetlobe ali pa morda za druge motne zaznave, povezane z alkoholom, drogami ali celo oporečno vodo. No, konec je veliko bolj neposreden in skrit tik pod površino zavedanja, zato se ga kar lotimo.
Kdo je morilec?
To je še zadnje opozorilo za tiste, ki si še niste ogledali zadnje epizode. Prenehajte z branjem in se vrnite, ko si ga ogledate. Danversova in Navarrova odkrijeta, da je Kowtokova umrla v nekakšni ledeni jami, in se konec pete epizode – po izredno tragičnem soočenju z Danversinim podkupljenim namestnikom Priorjem – odpravita tja. V jami naletita na zadnjega pogrešanega znanstvenika Clarka, ki se je tam skrival, saj obstaja skrivni prehod iz raziskovalne postaje do jam.
V teh jamah so namreč odkrili sledi mikroorganizma iz pradavnine, s pomočjo katerega bi lahko razvili zdravilo za staranje in najbrž še druge bolezni. A do njega so se lahko prebili zgolj s hitrejšim taljenjem permafrosta, tako da so spodbudili rudnik – ki je bil v lasti iste končne korporacije –, da čim bolj onesnažuje okolje. Ko je Kowtokova, ki je bila njegova ljubica, izvedela za to, je uničila vzorce in vso delo, znanstveniki pa so jo v besu napadli in umorili, nato pa podkupili Priorja, da se znebi trupla.
Vstaja nevidnih delavcev
A zaplet postane še bolj zanimiv, ko njihovo skrivnost odkrijejo čistilke, lokalne ženske, prijateljice Kowtokove, ki so vedno v ozadju in jih vsi spregledajo. Njihov bes ni nič manj primaren, ko prisilijo znanstvenike, da se slečejo, in jih naženejo v snežni metež. A ker so "zgolj" čistilke, se še naprej nihče ne zmeni zanje. Dokler zadevi ne prideta do dna Danversova in Navarrova. Clark jima vse prizna, nakar se tudi sam poda na prosto, da bi zmrznil. Preiskovalki odideta do "nevidnih" delavk, ki jima predstavijo svojo plat zgodbe, medtem ko onidve potrdita uradno plat, da smrt znanstvenikov ni bila umor, kar je več kot očitno že pred tem s podkupninami in izsiljevanji doseglo vodstvo rudnika.
Morilke so torej izvedle skorajda biblijsko maščevanje, a same ostale nekaznovane. Detektivki sta dosegli pravico za umorjeno Annie Kowtok in z razkritjem podatkov iz Tsalala tudi zaprtje rudnika, tako da sta neposredno izboljšali življenje v Ennisu. Navarrova stopi v stik s svojim staroselskim izročilom in izgine v divjino, s čimer izpolni svojo usodo. Nadnaravni elementi so bistveno manj prominentni, kot je bilo videti – vzpostavljeni so kot morebitni del okolja, ne pa tudi kot osnovni generator dogajanja.
Ali je serija Pravi detektiv: Dežela teme vredna ogleda?
S finalom je Issi López uspelo bolje zaključiti sezono kot Pizzolattu prejšnje tri, kar dokazuje tudi rekordna gledanost četrte sezone – že samo s petimi epizodami je po podatkih HBO sezona nabrala več minut ogledov kot katerakoli izmed celotnih prejšnjih, desetdelnih sezon. To je deloma tudi posledica širše globalne razširjenosti HBO Max kot nekdanjega HBO Go, vendar je podatek vseeno pomenljiv. Ni dvoma, da je dobra kriminalka z ravno prav skrivnostnimi elementi in pomenljivim družbenim sporočilom tisto, kar ljudje želijo gledati. In ni dvoma, da bomo kmalu dočakali še kako sezono Pravega detektiva.
Preberite še:
