Četrtek, 19. 10. 2023, 15.15
6 mesecev, 1 teden
Razgrnili program, ki ga ponuja letošnji Liffe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,05
Ljubljanski mednarodni filmski festival – Liffe bo v 34. izdaji ponudil 89 celovečernih in 14 kratkih filmov. Novost letošnjega festivala, ki bo potekal od 8. do 19. novembra, je novo prizorišče – dvorana AGRFT. Kot je pojasnil programski direktor Simon Popek, je Kino Komuna zaprt, zato so začasno rešitev našli v omenjeni dvorani.
Sekcija Perspektive, uradni tekmovalni sklop mladih režiserjev, ki se bodo potegovali za nagrado vodomec Telekoma Slovenije, bo, kot je povedal Simon Popek, ponudila raznolik nabor filmov iz številnih držav, od desetih jih štiri podpisujejo režiserke. Baskovski film 20.000 vrst čebel je opisal kot enega bolj poetičnih filmov v Perspektivah. Kos kos robida prinaša grenko-sladko zgodbo z gruzijskega podeželja. Irski film Lola je duhovita fikcija, ki je zanimiva tudi po formalni plati, ameriški film Reality prinaša realistično rekonstrukcijo resničnega dogodka, španski film Samsara je meditativen in melanholičen film, delno posnet v Laosu.
Ameriški film Sladki vzhod je Popek opisal kot ameriški neodvisni film v najbolj žlahtni tradiciji, grški Tišina 6-9 je odštekan film, ki prinaša skrivnostno, nadrealistično ljubezensko zgodbo. V filmu Totem družinsko rojstnodnevno praznovanje postane subtilno stičišče življenja in smrti, madžarski film Tri tisoč oštevilčenih opek je eden najmočnejših filmov letošnjega festivala, nemški film Zadnji večer pa je prvenec in je po Popkovih besedah temu primerno zelo energičen film.
Programski direktor Liffa Simon Popek
Tekmovalni program krakih filmov Evropa na kratko so pripravili pri Društvu za uveljavljanje kratkega filma Kraken. Po besedah Juce Bonaca iz društva so pripravili tri sklope, ki jih sestavlja 14 kratkih filmov iz 15 držav. Zastopani so vsi filmski žanri, prisotni so tudi žanrski hibridi, vodilo izbora je bilo predstavitev evropskih kratkometražnih vrhuncev. V tekmovalnem programu sta tudi slovenska filma Kako sem se naučila obešati perilo Barbare Zemljič in Škatla Tomaža Pavkoviča.
Sekcija Predpremiere bo ponudila filmske vrhunce, odkupljene za predvajanje po Sloveniji. Med njimi so Nesrečna bitja režiserja Yorgosa Lanthimosa, Niti besede Hanne Slak, Opazovanje Janeza Burgerja, Priscilla Sofie Coppola, Rdeče nebo Christiana Petzolda, Srečno naključje Woodyja Allena, Varuhi formule Dragana Bjelogrlića, ki je tudi otvoritveni film letošnjega festivala, in Zelena meja Agnieszke Holland.
Sekcija Kinobalon, ki je namenjena otrokom in mladim in ki jo pripravljajo v sodelovanju s Kinodvorom, bo po besedah vodje programa za mlada občinstva v Kinodvoru Petre Slatinšek ponudila pet celovečernih filmov. Kinotripova mladinska žirija pa si bo ogledala pet celovečercev iz različnih programskih sklopov ter podelila nagrado mladinske žirije Kinotrip.
Retrospektiva, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko kinoteko, bo posvečena Francescu Rosiju in italijanskemu političnemu filmu. Kot je povedal urednik filmskega programa v kinoteki Igor Prassel, je Rosi pomemben in velik, a tudi nekoliko pozabljen avtor. Retrospektiva bo poleg sedmih njegovih ponudila filme še nekaterih drugih italijanskih režiserjev.
Posebna pozornost je letos posvečena Argentini. Po Popkovih besedah bodo prikazali šest filmov z letošnjo in lansko letnico, vsi pa predstavljajo novo podobo argentinskega filma, ki je precej bolj komunikativna, kot je bila v preteklosti.
Sekcija Kralji in kraljice bo ponudila stvaritve prepoznavnih in nagrajevanih mojstrov sodobnega filma, sekcija Panorama svetovnega filma festivalske favorite s petih celin, Ekstravaganca, t. i. polnočni kino, raznovrstne, drznejše in žgečkljive vsebine, šest filmov pa bo ponudila še sekcija Jadranska mreža festivalov.
V spremljevalnem programu je Popek med drugim izpostavil mojstrski delavnici Dragana Bjelogrlića in Hanne Slak ter javni posvet ob izidu Angleško-slovenskega slovarja avdiovizualnega besedišča.
Na Liffu bodo ob že omenjenih podelili še nagrado FIPRESCI mednarodne žirije svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev, nagrado žirije Art kino mreže Slovenije in nagrado občinstva zmaj.
V Ljubljani bo Liffe gostoval na šestih prizoriščih, poleg že omenjenih dvoran še v Kosovelovi dvoran CD, Kinodvoru, Slovenski kinoteki in Kinu Bežigrad. S preostalimi lokacijami – Maribox Maribor, Anton Podbevšek Teater Novo mesto in Kino Union Celje – pa bo nagovoril tudi občinstvo zunaj metropole. Del programa – izbor 13 filmov – ohranjajo na VOD, video na zahtevo, izbrani filmi pa bodo v videoteki DKino na voljo tudi naročnikom Telekoma Slovenije.
Oglejte si še:
