Oskarji skozi leta: 1971–1980

43. Patton

Režiser: Franklin J. Schaffner (Patton) Glavna m. vloga: George C. Scott (Patton) Glavna ž. vloga: Glenda Jackson (Zaljubljene ženske) Stranska m. vloga: John Mills (Ryanova hči) Stranska ž. vloga: Helen Hayes (Letališče) Častni oskar: Orson Welles Spregledan: Five Easy Pieces

Na podelitvi oskarjev leta 1971 vojna drama Patton ni imela konkurence – biografija o nekonvencionalnem generalu iz druge svetovne vojne je pobrala sedem kipcev, tudi najprestižnejše: za najboljši film, režijo, izvirni scenarij in za glavnega igralca. Podelitev je bila precej nenavadna, saj velika večina nagrajencev ni bilo prisotnih. Režiser Franklin J. Schaffner je v Evropi snemal film, scenarist zmagovalnega filma Francis Ford Coppola je v New Yorku pisal scenarij za Botra, George C. Scott – prvi igralec, ki je nagrado zavrnil – pa je bil v času podelitve doma, kjer je gledal prenos tekme ameriškega nogometa. Prejemnica kipca za najboljšo igralko Glenda Jackson se podelitve ni udeležila, ker ji studio ni želel kriti potnih stroškov iz Londona, Helen Hayes pa je bila zasedena z nastopom na odsrskih deskah. Po svojo edino nagrado, ki mu jo je v karieri podelila Akademija, ni prišel niti Orson Welles. Svetla izjema je bil John Mills, nagrajenec za stransko vlogo v filmu Ryanova hči, ki se je podelitve udeležil, čeprav si je malo pred tem poškodoval roko.

44. Francoska zveza (The French Connection)

Režiser: William Friedkin (Francoska zveza) Glavna m. vloga: Gene Hackman (Francoska zveza) Glavna ž. vloga: Jane Fonda (Detektiv Klute) Stranska m. vloga: Ben Johnson (Zadnja kinopredstava) Stranska ž. vloga: Cloris Leachman (Zadnja kinopredstava) Častni oskar: Charles Chaplin

Podelitev leta 1972 je zaznamoval znameniti Charle Chaplin – prejemnik častnega oskarja, ki je zaradi političnih prepričanj zadnja leta živel v prostovoljnem izgnanstvu v Evropi, na večer podelitve pa se je po dveh desetletjih vrnil v Hollywood, kjer si je prislužil petminutne stoječe ovacije. Za najboljši film leta 1971 je bila razglašena Francoska zveza – na resničnih dogodkih temelječ kriminalni triler o policistu, ki poskuša razkrinkati mamilaški kartel. Dvaintridesetletni William Friedkin je postal najmlajši prejemnik oskarja za režijo, Gene Hackman pa si je z odlično odigrano vlogo brezkompromisnega policista Jimmyja "Popaja" Doyla prislužil prvega od dveh oskarjev. Prvega od dveh zlatih kipcev je leta 1972 prejela tudi Jane Fonda – hči hollywoodske legende Henryja Fonde, ki bo moral na svojega prvega oskarja čakati še deset let. Oskarja v stranskih kategorijah sta pripadla Benu Johnsonu in Cloris Leachman – soigralcema iz filma Zadnja kinopredstava.

45. Boter (The Godfather)

Režiser: Bob Fosse (Kabaret) Glavna m. vloga: Marlon Brando (Boter) Glavna ž. vloga: Liza Minnelli (Kabaret) Stranska m. vloga: Joel Grey (Kabaret) Stranska ž. vloga: Eileen Heckart (Metulji so svobodni) Častni oskar: Edward G. Robinson

Večer se je začel odlično za muzikal Kabaret, ki je slavil v osmih kategorijah, tudi v kategorijah najboljšega stranskega igralca (Joel Grey, ki je v filmu ponovil vlogo z Broadwayja), najboljšega režiserja (Bob Fosse) in najboljše igralke – kipec, ki se je Judy Garland tolikokrat izmuznil, je prejela njena hči Liza Minnelli. Z osmimi oskarji ostaja Kabaret največkrat nagrajeni film, ki ni prejel najprestižnejšega kipca – za najboljši film je bil namreč razglašen Boter. Z mojstrsko posneto sago o mafijski družini Carleone si je Francis Ford Coppola prislužil že svoj drugi kipec za scenarij (oskarja za režijo bo prejel čez dve leti), ki si ga je delil z avtorjem romana Mariom Puzom, medtem ko je Marlon Brando poskrbel za razburjenje večera, ko je zavrnil oskarja za svojo brezčaso upodobitev mafijskega patriarha Dona Vita. Brando je kot razlog za zavrnitev nagrade navedel slabšalen in ponižujoč prikaz ameriških staroselcev v hollywoodskih filmih. Igralec na podelitvi ni bil prisoten – oskarja je v njegovem imenu zavrnila mlada staroselka, za katero se je pozneje izkazalo, da gre za igralko v drugorazrednih filmih. Častnega oskarja je Akademija posthumno podelila igralcu Edwardu G. Robinsonu, ki je umrl samo dva meseca pred podelitvijo.

46. Želo (The Sting)

Režiser: George Roy Hill (Želo) Glavna m. vloga: Jack Lemmon (Rešite tigra) Glavna ž. vloga: Glenda Jackson (A Touch of Class) Stranska m. vloga: John Houseman (The Paper Chase) Stranska ž. vloga: Tatum O'Neal (Papirnati mesec) Častni oskar: Groucho Marx Spregledan: Ulice zla

Režiser George Roy Hill, ki je pred štirimi leti s filmom Butch Casidy in Sundance Kid ostal praznih rok, je na podelitvi leta 1974 slavil z Želom, v katerem sta znova zaigrala znamenita Robert Redford in Paul Newman. Komična kriminalka o dveh prevarantih je bila nagrajena s sedmimi kipci, od katerih ni bil nobeden podeljen v igralski kategoriji. Svojega drugega oskarja – prvega za glavno vlogo – si je priigral Jack Lemmon, medtem ko je med igralkami že drugič v štirih letih slavila Glenda Jackson, ki se zaradi nastopa na odsrkih deskah podelitve znova ni udeležila. Oskarja v kategoriji stranskega igralca je prejel 72-letni John Houseman, v kategoriji stranske igralke pa se je kipca razveselila Tatum O'Neal – najmlajša prejemnica tekmovalnega oskarja, ki je bila v času podelitve stara deset let. Hči Ryana O'Neala je v svoji kategoriji premagala še eno mladoletnico – Lindo Blair iz Izganjalca hudiča –, nagrade ni znala izkoristiti in njena filmska kariera se je kmalu končala. Častnega oskarja je s solznimi očmi sprejel Groucho Marx, ki si je v zahvalnem govoru zaželel, da bi ga spremljala preminula Harpo in Chico.

47. Boter 2 (The Godfather: Part II )

Režiser: Francis Ford Coppola (Boter 2) Glavna m. vloga: Art Carney (Harry in Tonto) Glavna ž. vloga: Ellen Burstyn (Alice ne živi več tukaj) Stranska m. vloga: Robert De Niro (Boter 2) Stranska ž. vloga: Ingrid Bergmann (Umor na Orient ekspresu) Častni oskar: Howard Hawks in Jean Renoir Spregledan: Gene Hackman za Prisluškovanje

Zmagoslavje družine Coppola se je začelo z oskarjem za najboljšo glasbo, ki ga je prejel Carmine Coppola – oče režiserja Francisa Forda Coppole. Sledilo je še pet drugih nagrad – tudi za najboljšo režijo in za najboljši film. Drugi del Botra je bilo prvo nadaljevanje, ki ga je Akademija razglasila za najboljši film leta (pozneje bo ta čast doletela samo še tretji del Gospodarja prstanov: Kraljevo vrnitev). Za vlogo mladega Vita Carleoneja je svojega prvega oskarja prejel Robert De Niro, medtem ko se je Jacku Nicholsonu – favoritu v kategoriji najbolšega igralca – kipec za vlogo v trilerju Kitajska četrt izmuznil – prejel ga je Art Carney za vlogo vdovca, ki se, potem ko mu v New Yorku porušijo stanovanje, odpravi na dolgo potovanje s svojim mačkom. Za najboljšo igralko je bila razglašena Ellen Burstyn, ki se prireditve ni udeležila, saj je bila prepričana, da za zmago nima možnosti – kipec je v njenem imenu prevzel režiser filma Alice ne živi več tukaj Martin Scorsese. Za stransko vlogo v filmu Umor na Orient ekspresu je svojega tretjega in zadnjega oskarja prejela Ingrid Bergmann, medtem ko je Akademija leta 1975 s častnima oskarjema nagradila dva mojstra režije – Američana Howarda Hawksa in Francoza Jeana Renoira.

48. Let nad kukavičjim gnezdom (One Flew Over The Cucokoo's Nest)

Režiser: Miloš Forman (Let nad kukavičjim gnezdom) Glavna m. vloga: Jack Nicholson (Let nad kukavičjim gnezdom) Glavna ž. vloga: Louise Fletcher (Let nad kukavičjim gnezdom) Stranska m. vloga: George Burns (The Sunshine Boys) Stranska ž. vloga: Lee Grant (Shampoo) Častni oskar: Mary Pickford Spregledan: Steven Spielberg za Žrelo

Let nad kukavičjim gnezdom je leta 1976 slavil v petih najprestižnejših kategorijah in ostaja eden od treh filmov, ki so prejeli oskarje za film, režijo, scenarij in oba glavna igralska oskarja – pred njim je to uspelo klasiki Zgodilo se je neke noči, pozneje pa je uspeh ponovil samo še triler Ko jagenčki obmolknejo. Svojega prvega oskarja za režijo je prejel Miloš Forman, ki bo uspeh ponovil v naslednjem desetletju s filmom Amadeus. Končno je prišel na svoj račun Jack Nicholson, ki je leta 1976 prejel prvega od svojih treh kipcev. Za najbolj čustven govor večera je poskrbela nagrajenka Louise Fletcher, ki se je Akademiji za oskarja za vlogo zdravniške sestre Ratched zahvalila z besedami: "Hvala, ker ste me sovražili", svoje naglušne starše pa pozdravila v jeziku glohonemih. Ironija je, da je Akademija tistega leta častnega oskarja podelila igralki, ki v celi karieri skoraj ni spregovorila besede – hollywoodski divi nemega filma Mary Pickford.

49. Rocky

Režiser: John G. Avildesn (Rocky) Glavna m. vloga: Peter Finch (TV mreža) Glavna ž. vloga: Faye Dunaway (TV mreža) Stranska m. vloga: Jason Robards (Vsi predsednikovi možje) Stranska ž. vloga: Beatrice Straight (TV mreža) Spregledan: Carrie

Rocky – presenetljiva uspešnica leta 1976 – je postal presenetljiv zmagovalec podelitve leta 1977, saj je v tekmi za najboljši film premagal klasike, kot so TV mreža, Taksist in Vsi predsednikovi možje. Športna drama je slavila še v kategoriji najboljšega režiserja (John G. Avildesn) in najboljše montaže, medtem ko je glavni zvezdnik in scenarist filma Sylvester Stallone tistega večera ostal praznih rok. Oskarja za najboljši izvirni scenarij je prejela TV mreža, ki je slavila kar v treh igralskih kategorijah, kar se je zgodilo prvič po Tramvaju poželenje. Oskarja za najboljši igralki sta prejeli Faye Dunaway (glavna vloga) in Beatrice Straight (stranska vloga), medtem ko je bil Peter Finch prvi igralec, ki je bil za vlogo nagrajen posthumno.

50. Annie Hall

Režiser: Woody Allen (Annie Hall) Glavna m. vloga: Richard Dreyfuss (The Goodbye Girl) Glavna ž. vloga: Diane Keaton (Annie Hall) Stranska m. vloga: Jason Robards (Julia) Stranska ž. vloga: Vanesa Redgrave (Vanesa Redgrave) Spregledana: glasba iz Vročice sobotne noči

Po Tomu Jonesu je bila Annie Hall prva komedija, ki je prejela oskarja za najboljši film, režiser in scenarist Woody Allen pa je postal prvi filmski ustvarjalec po Josephu L. Mankiewiczu, ki je bil nagrajen z oskarjema za samostojno delo v omenjenih kategorijah. Za naslovno vlogo v zmagovalnem filmu je oskarja za najboljšo igralko prejela Diane Keaton, Richard Dreyfuss pa je postal z 29 leti najmlajši prejemnik oskarja za glavno moško vlogo (rekord bo veljal četrt stoletja, ko ga bo presegel Adrien Brody). V stranskih igralskih kategorijah sta slavila soigralca iz filma Julia – Vanesa Redgrave in Jason Robards, za katerega je bil to že drugi oskar zapored. Največ oskarjev je leta 1978 prejela uspešnica Georga Lucasa Vojna zvezd, ki je slavila v šestih tehničnih kategorijah.

51. Lovec na jelene

Režiser: Michael Cimino (Lovec na jelene) Glavna m. vloga: Jon Voigt (Vrnitev domov) Glavna ž. vloga: Jane Fonda (Vrnitev domov) Stranska m. vloga: Christopher Walken (Lovec na jelene) Stranska ž. vloga: Maggie Smith (California Suite) Častni oskar: Laurence Olivier Spregledan: Rajski dnevi

Podelitev leta 1979 sta zaznamovala protivojna filma Lovec na jelene in Vrnitev domov. Čeprav je aktivistka in prejemnica oskarja Jane Fonda s filmom Vrnitev domov poskrbela za agresivno kampanjo, je postal zmagovalec večera Lovec na jelene, ki je bil nagrajen s petimi kipci: za film, režijo (Michael Cimino), montažo, zvok in za najboljšega igralca v stranski vlogi – kipec si je priigral Christopher Walken. Fondin film je bil zmagovit v kategoriji najboljšega izvirnega scenarija in v obeh glavnih igralskih kategorijah – sama je prejela že drugega oskarja za najboljšo igralko, medtem ko je bil njen soigralec iz filma Jon Voight nagrajen s svojim edinim oskarjem. Voight je v svojem zahvalnem govoru izrazil dolg, ki bi ga morali imeti vsi igralci do prejemnika častnega oskarja Laurenca Oliviera. Znameniti britanski igralec, ki je bil istega leta že devetič (in zadnjič) nominiran za vlogo v filmu Fantje iz Brazilije, je svojega edinega igralskega oskarja prejel 30 let prej za naslovno vlogo v Hamletu.

52. Kramer proti Kramerju (Kramer vs. Kramer)

Režiser: Robert Benton (Kramer proti Kramerju) Glavna m. vloga: Dustin Hoffman (Kramer proti Kramerju) Glavna ž. vloga: Sally Field (Norma Rae) Stranska m. vloga: Melvyn Douglas (Being there) Stranska ž. vloga: Meryl Streep (Kramer proti Kramerju) Častni oskar: Alec Guinness Spregledan: Martin Sheen za Apokalipsa danes

Na prvi podelitvi v 80. je slavila družinska drama Kramer proti Kramerju, ki je prejela pet oskarjev: za najboljši film, režijo (Robert Benton), prirejeni scenarij in dva igralska – za glavno vlogo v filmu je svojega edinega oskarja prejel Dustin Hoffman, medtem ko je Meryl Streep slavila v stranski vlogi in prejela prvega od svojih dveh kipcev. Zato pa je praznih rok ostal njun filmski sin Justin Henry, ki je bil z osmimi leti najmlajši nominiranec v zgodovini podelitve – Akademija je oskarja za najboljšega igralca v stranski vlogi podelila 79-letnemu Melvynu Douglasu, ki se podelitve ni udeležil, saj mu je bilo pod častjo tekmovati za nagrado z 8-letnikom. Skorajšnji prejemnik oskarja Dustin Hoffman je častno nagrado izročil igralski legendi – Alecu Guinesu, ki je tekmovalnega oskarja prejel leta 1958 za vlogo v filmu Most na reki Kvaj, novo generacijo gledalcev pa je navduševal z vlogo Obija Wan Kenobija v trilogiji Vojna zvezd.

Naslednjič: Podelitve 1981–1990