OCENA FILMA: Nora dekliščina

Komedija o treh srednješolskih prijateljicah, ki se udeležijo poroke četrte, najmanj priljubljene. Tudi če odmislimo naslov, se sliši kot nadaljevanje Dekliščine, enega od komičnih vrhuncev lanskega leta. No, Nora dekliščina v resnici bolj spominja na žensko različico Prekrokane noči, v kateri se brezsramni humor prepleta s pretirano sentimentalnostjo. Kombinacija se izkaže za precej neposrečeno, saj ne bo zadovoljila privržencev ne enega ne drugega, dodatno težavo pa predstavljajo vedenjsko neprilagojene osrednje junakinje, ki se nam zamerijo že po prvih minutah filma. Kar je, glede na to, da jih upodabljajo Kirsten Dunst, Isla Fisher in Lizzy Caplan, velik dosežek.

Spoznajte hudičevke v pobruhani Pradi in samooklicane kokainske vlačuge: Gena (Caplan) je žaljiva in vulgarna lahkoživka, ki na letalu sopotnikom razlaga svojo preračunljivo taktiko oralnega seksa, Katie (Fisher) je, zakaj bi olepševali, zabita kot noč, medtem ko je neformalna voditeljica klana Reagan (Dunst) med dekleti to, kar je Hannibal Lecter med serijskimi morilci. S temi besedami jo sicer opiše moški, toda veliko po tem, ko se punca hvalisa, da dela z otroci, obolelimi za rakom. Ker je kemoterapija pri dvanajstih še posebej bedna. In potem se čudi, da ne bo prva stopila pred oltar.

Srednješolske prijateljice, zdaj že v tridesetih, se razlikujejo po eni sami značajski lastnosti, zato pa imajo marsikaj skupnega: zahrbtnost, domišljavost, egocentričnost, netaktnost in žilico za kokain. Regan, Katie in Gena so videti kot Čarlijevi angelčki, toda vedejo se kot Čarlijevi hudički. Edina, ki v druščini (in filmu) izstopa, je Becky (Rebel Wilson) – bodoča nevesta, ki je zaradi nekaj odvečnih kilogramov tarča posmeha svojih "prijateljic". In filma.

Zgodbo sem skoraj v celoti opisal že v prvi povedi, naj dodam samo še to, da družice iz pekla večer pred poroko uničijo nevestino obleko, ob vseh zapletih pa se morajo otepati še treh vztrajnih svatov (James Marsden, Kyle Bornheimer in Adam Scott). Precej neuspešno, to je treba priznati – navsezadnje govorimo o komediji, ki ni primerna za mladoletne gledalce.

Nora dekliščina, ki jo je po svoji gledališki igri spisala in režirala Leslie Headland, je značilen primer filma, ki temelji na karakterizaciji. Težava je v tem, da so glavne junakinje značajsko tako neprijetne in enolične, da nam jih ne morejo približati niti talentirane igralke, ki družice upodabljajo. Vse lepo in prav, če bi ostale zveste same sebi, tako pa jih še pred poroko "popravijo" moški. Popolna preobrazba v enem večeru, iz katere lahko izluščimo prezira vredno idejo, da so samske ženske hladne psice, ki jih lahko v red spravijo šele pravi dedci. Girl power!

Na koncu še nekaj besed o humorju: Nora dekliščina ne varčuje s kletvicami, politično nekorektnimi šalami in prizori seksa, ki smo se jih nagledali v številnih drugih komedijah, vendar tokrat celo učinkujejo, predvsem po zaslugi Dunstove, Fisherjeve in Caplanove. Če Reagan, Katie in Gine ne maramo, še ne pomeni, da se jim ne smejimo. Škoda, da se v sklepnem dejanju humor porazgubi v sentimentalni navlaki, ki se ne sklada z naukom filma, da nič ne utrdi ženskega prijateljstva bolj od skupinskega bruhanja na šolskem stranišču. Morda tudi zato, ker je klečanje pred straniščno školjko odličen položaj za zabadanje nožev v hrbet?