OCENA FILMA: Godzila

Remake Godzile, kolosalnega kuščarja, ki se je leta 1954 kot Gojira prvič pojavil na velikem platnu in se, kljub masivnemu uničenju človeškega habitata, kot zaščitnik "malih" ljudi pred zloveščimi kreaturami zasidral v srca občinstva po vsem svetu, gledalcu ponuja vse, kar pričakuje od velikega poletnega filma o pošastih. Le, da si vzame kar nekaj časa, da do tja prispe.

Režiser Edwards je film o "svoji" Godzili skonstruiral na podoben način, kot je to že pred njim mojstrsko storil Steven Spielberg s svojima uspešnicama Žrelo in Jurski park. Torej tako, da je gradil na suspenzu in razvoju likov (človeški noti in humanitarnosti da prednost pred popolnim uničenjem in pošastjo), ne da bi preveč razkril naslovnega bitja ... vse do eksplozivne zadnje tretjine. Pravzaprav mine skoraj cela ura, preden "kralja med pošastmi" uzremo v vsem njegovem kuščarskem veličastju.

Režiser igra na pravo noto in s pravim orkestrom Morda bo ta režiserjeva poteza marsikoga, ki si bo film ogledal, spravila na rob obupa, a verjemite mi, potrpežljivost obrodi sadove. In to velike in sočne.

Zasluge za to ima izjemen nabor igralskega talenta (predvsem Bryan Cranston in Aaron Taylor-Johnson), ki zaradi pametno spisanega scenarija zgodbo suvereno usmerja in vodi k monstruoznemu klimaksu.

Prva polovica filma občinstvu v obliki skrivnostnega dogodka, ki povzroči tragedijo na Filipinih in Japonskem in ki zahteva življenje žene (Juliette Binoche) znanstvenika Joeja Brodyja (Cranston), vrže obilno kost za glodanje. Kdo, kaj, zakaj? Vprašanja, ki mučijo znanstveno srenjo (in v sedeže temačnih kinodvoran posejane neučakane filmofile). O velikih pošastih in masovnem uničenju (še) ni govora.

M.U.T.O. in ne Godzila sovražnik človeštva Dogajanje zatem preskoči več kot desetletje. Odtujena Brodyja in njegovega zdaj odraslega sina Forda (Taylor-Johnson) združi ponovitev travmatičnega dogodka iz preteklosti in kataklizma se (končno) lahko začne.

Po več kot 45 minutah postopnega, a nič manj razburljivega odstiranja skrivnostnih tančic nam Edwards v eksplozivnem prizoru med ruševinami nekdanje japonske jedrske elektrarne razkrije pošast. Pa ne Godzile. Na plazilca bo namreč treba počakati še nekaj časa.

Iz "burtonovsko" (kdor pozna artistične vizualije tega režiserja, bo vedel, o čem gre beseda) zavitega kokona se razvije M.U.T.O., arahnoidu podobno leteče bitje (ki navdih za svoj videz nekoliko črpa iz podobe bitja, ki se pojavi v Pošastnem J. J. Abramsa, nekoliko pa spominja tudi na globokomorska bitja iz Del Torovega Ognjenega obroča). Takrat režiser prestavi v višjo prestavo in akcija steče.

Konec, ki odtehta počasnejši začetek Tudi ti pospešeni akcijski prizori (sploh tisti z vlakom, ki prevaža jedrsko konico) gledalca ne obremenijo preveč. Bučen napad na čutila režiser namreč sprosti ob končnem, epskem obračunu med pošastmi v San Franciscu. Boj Godzile s kar dvema "ekstravagantnima" osemnožnima "kljunašema" (krilatemu samcu M.U.T.O. se namreč pridruži še mnogo večja neleteča breja samica, ki si je za gnezdo, v katerem bo vzgojila svoj naraščaj, izbrala kar podzemni predel v središču zahodnoameriškega obmorskega velemesta) je monumentalen, vznemirljiv, dobro koreografiran, destruktiven in preprosto zabaven. Je to, kar hollywoodski filmski čarovniki znajo scoprati najbolje ... če se le potrudijo.

Aaron Taylor-Johnson je zakon! Čeprav Bryan Cranston, Elizabeth Olsen, Ken Watanabe in David Strathairn odigrajo pomembne vloge (manj Juliette Binoche in Sally Hawkins), je Godzila "šov" igralca Aarona Taylorja-Johnsona. Njegov vojak Ford je emotiven in simpatičen lik, ki bo storil vse, da obvaruje svojo družino. Gre za eno najboljših vlog v skoraj 15-letni karieri mladega igralca.

Emmerichova preveč sofisticirana, sloka in zlobna Godzila iz leta 1998 lahko, z mirno vestjo rečem, utone v pozabo. Režiser je namreč z dvema ključnima napakama film obsodil na propad: spremenil je podobo pošasti (bolj prazgodovinski dinozaver kot kuščar) in jo postavil za glavnega antagonista filma. Godzila je resda ogromna in uničuje vse pred seboj, a dela v dobro in korist človeške rase.

Hollywood naj si oddahne. Hvala, Gareth Edwards!

Impresiven uvod v poletne blockbusterje.