Sreda, 16. 11. 2016, 12.13
6 let, 1 mesec
Življenje samohranilke v Ljubljani: Drago, a z veliko domišljije se da preživeti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,15
2
Po tem, ko smo pogledali, koliko 30-letnico s fantom stane življenje v Ljubljani in koliko v Kopru, nam je zdaj svoje stroške zaupala še mama samohranilka iz naše prestolnice.
Prebijanje iz dneva v dan je pri vsakem posamezniku videti drugače. Manja bi se lahko pritoževala nad marsičem, a je pozitivna, nasmejana ženska, ki sama, brez pomoči drugih, skrbi zase in svojo štiriletno hčerko.
Morda ne more brezglavo zapravljati in so zato njeni nakupi večinoma dobro premišljeni, vendar pa je odličen primer dobre organizacije. Na mojo prošnjo je en mesec spremljala vse svoje stroške in izdatke ter jih delila z mano.
Za stanovanje gre 407 evrov:
Kredit: 250 evrov
Priključek za internet in televizijo: 40 evrov
Stroški z elektriko: 117 evrov
Preostali izdatki:
Dodatno zdravstveno zavarovanje: 27 evrov
Življenjsko zavarovanje + zavarovanje za otroka: 65 evrov
Vrtec: 95 evrov
Gorivo: 80 evrov (vključen en izlet na Bled in en izlet v Zagorje)
Mobilnik: 20 evrov
Za hrano je v enem mesecu odštela približno 150 evrov, v kar je vključeno tudi dvakrat kosilo na poti. S hčerko imata še psa in želvi, za katere na mesec zapravita 30 evrov.
V času, ko je Manja zbirala podatke, sebi ni kupila oblek, temveč jih je raje za hčerko. Zanje je plačala 30 evrov. Aktivnosti za hčerko (popoldanska dejavnost v vrtcu) so jo stale skupno 40 evrov – 20 evrov plesne vaje in 20 evrov učenje angleškega jezika.
Skupni znesek: 944 evrov
Znata ceniti majhne stvari v življenju
Na vprašanje o tem, kakšno je življenje v Ljubljani, kako prijazno je do mame samohranilke, Manja odgovarja: "Drago, a z veliko domišljije se da preživeti. Vedno iščem brezplačne aktivnosti zanjo. Vse se da, če se hoče."
Verjame, da so majhne stvari v življenju tiste, ki štejejo. To prepričanje prenaša tudi na hčerko. "Imava druga drugo in to naju bogati. Sprehodi in tekanje po gozdu so najlepši in tudi brezplačni. Otrok potrebuje čas s staršem in ne igrač."
Manja je lahko vzor marsikomu, zato se ves čas sooča z vprašanji, kako zmore. Pravi, da živimo v časih, ko so ljudje preveč materialistično naravnani. "Vse, kar šteje, je to, kar imamo in koliko denarja lahko zapravimo. Medtem pa pozabljamo, da je zbiranje spominov tisto, kar največ šteje! Pozabimo, da je lahko preprosta malica na odeji pravo doživetje. Ali pa izlet v gozd nabirat listje ter kostanj in potem barvanje listja ter peka kostanja."
2