Sreda, 30. 11. 2016, 17.53
6 let, 1 mesec
Slovenske hiše je treba zmanjševati, ne povečevati
Slovenska hiša za 21. stoletje – naše hiše je treba zmanjševati, ne povečevati
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,05
11
V Sloveniji je praznih 175 tisoč stanovanj, to pomeni približno 12 milijonov kvadratnih metrov praznih stanovanjskih površin. Kar 53,5 odstotka stanovanj v Sloveniji je enostanovanjskih hiš in 18 odstotkov pet ali več sobnih.
Navedene uradne statistične podatke so v uredništvu revije o prostoru, arhitekturi in kulturi Outsider navedli ob najavi natečaja Slovenska hiša za 21. stoletje. Zastavili so ga problemsko, s ciljem spodbuditi širši premislek o potencialih že zgrajenega okolja pri nas. Tega je, kot kažejo navedena dejstva, pri nas več kot preveč. Zato je vprašanje, ki ga projekt podčrtuje: ne, kako in koliko graditi, temveč najprej kaj z že obstoječim.
Hiše, zgrajene za potomce, zdaj samevajo
"V času gradenj slovenskih tipskih hiš iz druge polovice prejšnjega stoletja je prevladovalo razmišljanje, da je potrebno graditi velike hiše, v katerih bodo lahko živeli še otroci, ki si ne morejo privoščiti svojega stanovanja oz. jim to sploh ni omogočeno," je del besedila omenjenega natečaja. Vendar pa je veliko teh družinskih hiš danes iz različnih razlogov praznih. Prazen prostor pa je mrtev kapital.
Ne smemo se spraševati, kako in koliko graditi, temveč najprej kaj z že obstoječim.
Večgeneracijsko bivanje v velikih hišah je povozil čas
Gradnja velikih družinskih hiš, velikokrat namenjenih večgeneracijskemu domovanju, pa ni odgovor na sodobne premise bivanja, poudarja arhitekturna stroka. S trajnostnega vidika namreč ni pomembna le energetska, temveč tudi prostorska učinkovitost.
Kaj torej storiti z najbolj številčnim stavbenim fondom v Sloveniji? Kakšne so lahko konkretne, ne le olepševalne, temveč uporabne rešitve, spremembe in prihodnost obstoječih hiš? Na tak način je sodelujoče nagovoril nedavni natečaj Slovenska hiša 21. stoletja. Med prispelimi predlogi pa so izbrali projekt, ki podčrtuje stališče, da je naše hiše treba zmanjšati, ne povečevati.
Prevelike in predrage hiše
Komisija je izbiro prvonagrajenega projekta natečaja utemeljila s tem, da rešitev prinaša odločno stališče o problematiki najbolj številčnejšega fonda v Sloveniji. Pri tem ne gre le za estetske popravke, temveč predvsem za učinkovito uporabo prostora in varčevanja z energijo. S svojimi posegi pa prinaša predvsem pogumno in izjemno sporočilo, da je potrebno naše hiše zmanjševati, ne pa povečevati.
Kot pojasnjuje arhitekt in umetniški direktor revije Outsider Matevž Granda, je bila predmet natečaja konkretna tipična slovenska hiša, zgrajena med letoma 1986 in 1991. To so po vnaprej opredeljenih kriterijih določili v prvi fazi projekta, ko so od lastnikov takšnih stavb prejeli fotografije. Med 28 predlogi so izbrali najbolj tipičen vzorec, ki stoji v Šenčurju.
Je pa takšnih hiš v Sloveniji veliko, pravi arhitekt, in so danes pogosto prevelike in predrage za vzdrževanje. "Po drugi strani pa kakovostnega stanovanjskega fonda pri nas primanjkuje. Poraba energije v stavbah predstavlja eno tretjino vse porabljene energije. Ta delež pa lahko zmanjšamo izključno s kakovostnimi prenovami." Tipične slovenske hiše predstavljajo neizkoriščen potencial, zato je vprašanje, kako jih oživiti in izkoristiti.
Ob velikih hišah so problem tudi živahne dekoracije fasad
Ob razmisleku o prevelikih in energetsko neučinkovitih družinskih hišah v našem prostoru se ob tem postavlja tudi vprašanje njihovih podob, ki s svojimi izvedbami velikokrat degradirajo krajino. Arhitekt Matevž Granda o tem pravi, da je dejstvo, da je "slovenska krajina gosto naseljena in pogosto nekakovostno pozidana. Če k temu dodamo še 'kulturo' prizidkarstva in živahnega barvnega dekoriranja fasad, rezultat ne more biti dober".
Ob čemer pa je problem tudi sistemski. "Postopki pri poseganju v prostor so zelo zapleteni, časovno nepredvidljivi in pogosto strokovno vprašljivi. To je zelo široka problematika in natečaj Slovenska hiša za 21. stoletje ponuja vsaj za področje prenove obstoječih hiš kar nekaj kakovostnih in zanimivih odgovorov."
Tomaž Čamernik je avtor drugonagrajenega projekta. Arhitekt je prevelik in energetsko potraten objekt preobrazil v multinamensko večstanovanjsko stavbo, namenjeno sodobnemu načinu bivanja. Nova zasnova omogoča 81 različnih kombinacij tlorisov v dveh do štirih stanovanjih, ki se razprostirajo v dveh etažah. V stavbi tako lahko sobiva od 4 do 13 oseb, ki si delijo skupne prostore in vrt.
Hiša za 21. stoletje: udobno in varčno bivanje ter spoštljivo vpeto v okolje
Na natečaj prispeli predlogi Slovenska hiša za 21. stoletje so tako ponudili kar nekaj odgovorov na zastavljeno problematiko, nagrajeni pa izstopajoče.
Kakovostne prenove za višjo kakovost bivanja
A kako se na ta izziv odzvati? "Slovenija ima zelo kakovostne naravne danosti za bivanje. V zadnjih letih je zaznati trend gradnje manjših objektov, energetsko varčnih in sonaravnih hiš. Če bi temu dodali kakovostne prenove obstoječih objektov, bo kakovost bivanja še višja. Hiša za 21. stoletje mora nuditi udobno in varčno bivanje ter mora biti spoštljivo vpeta v okolje. Upam pa, da bo večji delež gradenj v mestih kot na podeželju, kar prinaša še mnoge druge pozitivne učinke, tako na okolje, promet kot na socialno kakovost bivanja," odgovarja arhitekt in eden od članov žirije natečaja Matevž Granda.
11